VSC sklep I Ip 809/2008 · Višje sodišče v Celju

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbe.

[JEDRO]

Neobrazloženega ugovora ni potrebno vročati v odgovor upniku po izrecni določbi čl. 53/III ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opr. št. I 193/2007 z dne 16.12.2005 zavrnilo.

Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje dolžnik po svojem pooblaščencu iz vseh treh pritožbenih razlogov po I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zv. s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Trdi, da je ugotovitev sodišča prve stopnje napačna, da ugovor dolžnika ni obrazložen. Dolžnik je navedel dejstva in predlagal dokaze za vsako zatrjevano dejstvo, zato je njegov ugovor v celoti obrazložen, sodišče pa bi moralo postopati tako, da bi ugovor vročilo v odgovor upniku in nato odločiti. Dolžnik ima zoper upnika večjo terjatev kot upnik zoper njega, to terjatev pa je dolžnik izkazal tudi z dokazom. Dolžnik je zatrjeval tudi pomanjkljivosti v zvezi s samim izvršilnim naslovom in tudi zato predlagal dokaze. Pritožnik je priglasil tudi stroške vložene pritožbe.

Upnik na pritožbo ni odgovoril.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor dolžnika, ker ta v skladu z II. odst. 53. čl. ZIZ ni obrazložen. Po citirani določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in mu predložiti dokaze. Dolžnik v konkretnem primeru zakonski zahtevi ni ugodil, saj je mogoče ugovoru ugoditi samo, če je vložen iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v I. odst. 55. čl. ZIZ. Pravilno je sodišče prve stopnje navedlo, da je v skladu s 1. čl. ZIZ v postopku izvršbe sodišče vezano na izvršilni naslov in se v pravilnost postopka pred sodiščem, ki je izdalo izvršilni naslov, ne more spuščati. Na izvršilni naslov je namreč izvršilno sodišče vezano vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen, odpravljen ali razveljavljen. Tega pa dolžnik v ugovoru niti ni zatrjeval, temveč je zatrjeval, da je bil izvršilni naslov pridobljen s kaznivim dejanjem, kar pa ne pomeni, da ne obstoji več.

Prav tako je neutemeljena pritožba v delu, ki trdi, da ima dolžnik zoper upnika večjo terjatev kot jo ima upnik zoper njega in da je to terjatev izkazal z dokazom. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da vložena tožba zaradi plačila povzročene škode in vložena ovadba zoper tretjo osebo nista razloga, ki bi preprečevala izvršbo v smislu I. odst. 55. čl. ZIZ. Dokler terjatev dolžnika do upnika ne bo pravnomočno ugotovljena, je dolžnik ne more uveljavljati v pobot z izterjevano terjatvijo upnika do njega.

Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da je ugovor dolžnika neobrazložen, saj ne navaja pravno relevantnih dejstev iz I. odst. 55. čl. ZIZ, niti zanje ni predložil dokazov, zaradi česar takšnega ugovora tudi ni bilo potrebno poslati v odgovor upniku. V 57. čl. ZIZ je namreč določeno, da sodišče prve stopnje samo izvod popolnega ugovora vroči upniku v odgovor, v III. odst. 53. čl. ZIZ pa, da za neobrazložen ugovor ne velja določba 57. čl. ZIZ. Ker se neobrazloženi ugovori ne vročajo v odgovor upniku, je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko ugovor dolžnika ni vročilo upniku v odgovor, saj je ta neobrazložen.

Ker se je pritožba dolžnika izkazala za neutemeljeno, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev na katere mora v skladu z II. odst. 350. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo dolžnika zavrnilo v skladu z 2. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Ker je dolžnik s svojo pritožbo propadel, sam nosi v zvezi s tem nastale pritožbene stroške (čl. 154/I ZPP v zv. s 165/I ZPP in 15. čl. ZIZ).