Appeal allowed; execution request dismissed due to missing parcel number in first-instance ruling.
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court rejected the creditor's execution request for a property identified only by its parcel number and municipality, citing a missing entry number. The creditor argued this violated procedural rules because the property description in the land registry did not match the court's reasoning. The appellate court ruled that only the parcel number and municipality constitute the legal identifier, making the first-instance dismissal erroneous and ordering the case to be retried.
Legislator headnote
AI generatedčl. 3 tč. 5 Zakona o zemljiški knjigi; čl. 2 in 18 Zakona o evidentiranju nepremičnin: The parcel number and municipality alone constitute the legal identifier of real estate, and the entry number is not a material requirement for execution requests.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah I. in III. razveljavi in se zadeva vrne v nadaljnji postopek.
O pritožbenih stroških bo odločeno v nadaljnjem postopku.
[JEDRO]
Nepremičnina mora biti v predlogu za izvršbo označena zgolj s parc. št. in katastrsko občino.
[OBRAZLOŽITEV]
V izpodbijanem delu sklepa je sodišče zavrnilo predlog za izvršbo glede izpraznitve in izročitve nepremičnine pripisane pri vl. št. ..., parc. št. ... k.o. V. Sodišče je zavrglo predlog z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi glede nepremičnine, vl. št. ..., parc. št. ... k.o. V.
Proti takšnemu sklepu se je pritožil upnik in uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker obstojijo nasprotja med razlogi in izrekom izpodbijanega sklepa. Sodišče je ugotovilo, da je bil predlog dopolnjen, pa je kljub temu predlog zavrnilo. Materialno pravo in sicer čl. 3 tč. 5 Zakona o zemljiški knjigi določa kot identifikacijski znak zemljiške parcele le parc. št. in katastrsko občino. Tudi po čl. 2 in 18 Zakona o evidentiranju nepremičnin je identifikacijska oznaka nepremičnine le parcelna številka in katastrska občina. Vložna številka ni bistveni znak, saj se parcele lahko prenašajo v različne vložne številke. Upnik je nepremičnino označil tako, kot je označena v zemljiški knjigi, zato bi sodišče moralo dovoliti izvršbo.
Pritožba je utemeljena.
Pritožnica pravilno poudarja, da je po čl. 3 in 140 Zakona o zemljiški knjigi identifikacijski znak nepremičnine le parc. št. in katastrska občina.
Vložna številka v pozitivni zakonodaji ni določena kot identifikacijski znak nepremičnine. Upnik je v dopolnjenem predlogu predlagal izvršbo na nepremičnino s takim identifikacijskim znakom, s katerim je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi, zato bo sodišče odločalo o predlogu za izvršbo, saj je bil predlog v izpodbijanem sklepu neutemeljeno zavrnjen (čl. 168 Zakona o izvršbi in zavarovanju).