Enforcement proceeding against employee; creditor's request to employer to pay arrears handled in same case.

Za odločanje v tej izvršilni zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

[JEDRO]

V primeru, ko upnik predlaga, da sodišče s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi, se ta predlog obravnava v izvršilnem postopku, ki teče zoper delavca kot dolžnika.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Celju se je s sklepom z dne 27. 11. 2008, opr. št. 0055 Ig 151/2008 po prejemu predloga za izvršbo upnice z dne 5. 11. 2008 (list. št. 1 - 3 spisa) izreklo za krajevno nepristojno ter po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Žalcu, kot krajevno pristojnemu sodišču za odločanje v tej izvršilni zadevi.

Okrajno sodišče v Žalcu je na podlagi I. odstavka 24. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s I. odstavkom 25. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) sprožilo spor o pristojnosti, ker meni, da je upnica predlagala izvršbo zoper delodajalca po 134. členu ZIZ, ki pa se glede na dikcijo navedene določbe obravnava v okviru postopka, ki se vodi zoper prvotnega dolžnika, katerega plačo bi delodajalec moral odtegovati.

Sodišče druge stopnje je na podlagi I. odstavka 25. člena ZPP sklenilo, da je za odločanje v tej izvršilni zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

V skladu z II. odstavkom 22. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se lahko sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe, kot je to storilo Okrajno sodišče v Celju.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v I. odstavku 100. člena ZIZ v zvezi s 136. členom ZIZ sicer res določeno, da je za odločitev o predlogu za izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče oziroma sedež, če je dolžnik pravna oseba (III. odstavek 100. člena ZIZ). Vendar pa je v tej zadevi odločilno dejstvo, da upnica ni vložila samostojnega predloga za izvršbo zoper dolžnico (pa čeprav tako izhaja iz naziva vloge z dne 5. 11. 2008 na list. št. ... spisa), temveč je upoštevaje vsebino njenega predloga predlagala izdajo sklepa po 134. členu ZIZ. V predlogu je namreč navedla, da delodajalka B. S. s.p. (dolžnikov dolžnik), pri kateri prejema plačo dolžnik upnice, M. G., ni izvršila sklepa z dne 26. 9. 2005, s katerim je bila dovoljena izvršba na plačo dolžnika M. G.

V I. in II. odstavku 134. člena ZIZ je določeno, da lahko upnik do konca izvršilnega postopka predlaga, da sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Sklep, s katerim sodišče ugodi upnikovemu predlogu, ima učinek sklepa o izvršbi (III. odstavek 134. člena ZIZ).

Iz citiranih določb izhaja, da lahko upnik tak predlog vloži do konca izvršilnega postopka, ki teče zoper delavca, katerega plačo bi delodajalec moral odtegovati. To v obravnavanem primeru pomeni, da mora Okrajno sodišče v Celju, ki vodi postopek zoper M. G., kot dolžnika upnice, tak predlog upnice obravnavati v tem istem izvršilnem postopku (pod opr. št. I 2000/06126) in ne ločeno. Tudi ta izvršba se namreč vodi v izvršilnem postopku, ki teče zoper delavca.

Po opisanem je sodišče druge stopnje v tem sporu o pristojnosti odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.