Appeal dismissed; loan contract is integral to pledge agreement, making debt maturity defined in the agreement.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožniki sami trpijo pritožbene stroške.

[JEDRO]

Kreditna pogodba je sestavni del sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice, zato se šteje, da je zapadlost terjatve določena v sporazumu, saj kreditna pogodba določa kdaj terjatev zapade v plačilo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče v pretežni meri ugovor dolžnikov zavrnilo.

Proti takšnemu sklepu so se pritožili dolžniki P. D., A. in V. V pritožbi navajajo, da so bili z goljufijo s strani V. M. in R. B. zavedeni k ustanovitvi zastavne pravice. Upnik še do danes ni zahteval plačila od posojilojemalke V., ampak terja plačilo kar od zastavnih dolžnikov. Poleg tega pa je poroštvo akcesorno. Pritožbeno sodišče je v odločbi I Cp 1085/2006 opozorilo, da vrnitev še ni možno terjati v tuji valuti, zato bi bilo treba predlog zavreči. Upnica izvršljivosti še vedno ni dokazala, saj je zadnji obrok zapadel 1.2.2005, predlog pa je bil vložen 19.4.2004. Zapadlost se dokazuje z zapisnikom o sodni poravnavi, z javno listino, ali z overjeno listino. Sporna je višina dolga, saj je kredit znašal 460.000,00 ATS ali 32.857,00 EUR, danes pa upnica zahteva 41.563,42 EUR ali 8.705,00 EUR več. Dolžniki tudi ne priznavajo obresti iz kreditne pogodbe. P. A. je zelo bolan in je invalid III. kategorije in bi bilo nehumano, da bi ostarel človek ostal na cesti, čeprav je bil zaveden pri sklepanju zastavne pogodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je pravilno zavrnilo ugovor v izpodbijanem delu in sicer na osnovi naslednjih odločilnih dejstev: Sodišče se sklicuje na izvršilni naslov, to je sporazum o ustanovitvi zastavne pravice, ki vsebuje pogodbo o zastavi in kreditno pogodbo. Čl. 13 pogodbe določba, da lahko upnik ob neplačevanju obrokov po pisnem opominu in v nadaljnjih 14 dneh uveljavlja zapadlost celotne terjatve proti posojilojemalcu ali proti zastavnikom. Posojilojemalka T. m. V. M. s.p. ni več odplačevala kredita, zato je upnik 11.7.2002 odpovedal kreditno pogodbo in jo pozval, da takoj vrne celoten kredit. O odpovedi pogodbe so bili obveščeni vsi zastavni dolžniki, kar je razvidno iz spisa. Dolžnica V. P. je bila obveščena zadnja in sicer dne 2.3.2004. Odpoved kredita je stopila v veljavo 17.3.2004, upnik pa je čakal več kot dogovorjenih 14 dni in je predlagal izvršbo 17.4.2004. Neizpolnjevanje kreditne pogodbe je razvidno tudi iz obračuna kredita pod A 8. Na strani ... je sodišče obrazložilo višino dolga v sedaj veljavni valuti 41.563,42 EUR. Sodišče se sklicuje na obračun pod A ... Pogodbene obresti 10,5 % in zamudne obresti 7,2 % temeljijo na kreditni pogodbi in na kreditnih pogojih. Iz obračuna pod A ... je razvidno, da so upoštevana vsa vplačila posojilojemalke in R. B. Iz ugovorov zastavnih dolžnikov in navedb na narokih 31.1.2006, 21.3.2006 in 19.12.2006 je razvidno, da niso ničesar plačali. Upnica je 17.4.2004 predlagala izvršbo tudi proti posojilojemalki M. V. s.p. in sicer na denarna sredstva. Sodišče je ugotovilo, da dolžniki niso bili samo zastavni dolžniki, ampak so se v sporazumu pod ... zavezali tudi kot dolžniki. Poleg tega so sklenili poroštveno pogodbo z dne 27.10.1997. Po čl. 1004/3 Zakona o obligacijskih razmerjih so se dolžniki zavezali kot poroki in kot plačniki in zato upniku odgovarjajo kot glavni dolžniki. Sodišče ni ugotovilo zastaranja terjatve, ker za sodno poravnavo velja 10-letni zastaralni rok. Sporazum o ustanovitvi zastavne pravice ima moč sodne poravnave in je terjatev zapadla po čl. 20 ZIZ, saj sodna poravnava določa zapadlost zaradi neizpolnjevanja kreditne pogodbe.

Sklicevanje pritožnikov na goljufijo pri sklepanju zastavne pogodbe, je v izvršilnem postopku neupoštevno, saj je sodišče vezano na izvršilni naslov; dolžniki pa bi lahko izvršilni naslov izpodbijali v pravdi.

V nasprotju s podatki spisa je trditev, da upnik ni zahteval plačila dolga od posojilojemalke V., saj je proti njej celo predlagal izvršbo. Pritožniki neupoštevajo čl. 13 pogodbe, po katerem lahko upnik ob neizpolnjevanju pogodbe zahteva plačilo od kogarkoli, torej od glavnega dolžnika, ali od zastavnih dolžnikov. Pritožniki tudi ne zanikajo ugotovitve sodišča, da so bili vsi dolžniki obveščeni o neizpolnjevanju pogodbe; nazadnje je bila obveščena V. P. dne 2.3.2004. Pritožniki tudi ne izpodbijajo ugotovitve sodišča, da so poleg zastavnih dolžnikov tudi poroki in glavni dolžniki.

Razpravljanje o valuti terjatve je brezpredmetno, saj je veljavna valuta evro.

Izvršljivost terjatve je določena v kreditni in zastavni pogodbi. Obe pogodbi sta sestavni del izvršilnega naslova, to je sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice pred Okrajnim sodiščem v Velenju, opr. št. R 289/97. Sodišče je pravilno ugotovilo zapadlost v skladu s čl. 20 ZIZ, saj je zapadlost določena v sodni poravnavi, to je v sporazumu sklenjenem pred sodiščem.

Sodišče pa je zanesljivo ugotovilo, da so bili pritožniki obveščeni o neizpolnjevanju pogodbe in torej o zapadlosti celotnega kredita. Pritožniki pa sami zatrjujejo, da je zadnji obrok po pogodbi zapadel 1.2.2005. To pomeni, da je celotna terjatev zapadla leta 2005, tudi če že prej ne bi prišlo do zapadlosti zaradi neizpolnjevanja kreditne pogodbe. Tudi zapadlost zadnjega obroka je bila določena v sodni poravnavi, katere sestavni del je kreditna pogodba.

Višino terjatve pritožniki ne konkretizirano izpodbijajo in poleg najetega kredita ne upoštevajo nateklih obresti. Sodišče je višino terjatve obrazložilo na strani ... sklepa in se je sklicevalo na obračun pod A ... Pritožniki pa v pritožbi niso obrazložili, kateri deli obračuna naj bi bili netočni. Pritožbeno sodišče o nekonkretizirani pritožbi ne more odločati.

Izpodbijanje obresti iz kreditne pogodbe v izvršbi ni možno, saj je sodišče vezano na izvršilni naslov, ki ga je mogoče izpodbijati le v pravdi.

Težko zdravstveno stanje dolžnika P. A. pa ni upošteven ugovorni razlog, saj ga zakon ne predvideva.

Glede na zavrnitev pritožbe, pritožniki sami trpijo pritožbene stroške.