Appeal allowed; court ruled first instance violated procedural limits by deciding on wet steps not raised by defendant.

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v novo sojenje.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

[JEDRO]

Sodišče odloča v mejah ugovorov strank.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče v celoti zavrnilo zahtevek za plačilo odškodnine v znesku 19.150,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predvsem uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ker je sodišče odločalo mimo ugovorov tožene stranke. Tožena stranka ni ugovarjala, da so bile stopnice mokre in spolzke, ampak je trdila, da je tožnik skakal preko stopnic in da se je poškodoval doma. Mokrota stopnic med strankama ni bila sporna. Sodišče bi se lahko ukvarjalo le z zagovorom eventualne sokrivde zaradi skakanja po stopnicah, kar pa tožnik tudi zanika. Sodišče bi zato moralo zaslišati predlaganega izvedenca, ki bi se izjasnil glede padca zaradi skakanja ali zdrsa. Sodišče je brez izvedenih dokazov ocenilo, da mokre lesene stopnice itak niso spolzke, čeprav sodišče nima o tem strokovnega znanja. Sodišče je spregledalo obrnjeno dokazno breme, saj mora tožena stranka dokazati, da ni kriva. Zavarovanec “P. d.o.o.” je v prijavi navedel, da je vzrok za padec polita stopnica. Sodišče te listine ni dokazno ocenilo. Priča V. A. je izpovedal, da če so natakarji kaj polili, očitno niso pobrisali, saj bi v tem primeru morali imeti še enega delavca. Vztraja pri objektivni in krivdni odgovornosti, ker zavarovanec ni poskrbel, da bi bile stopnice suhe.

Tožena stranka v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik utemeljeno zatrjuje, da je sodišče odločalo mimo ugovorov tožene stranke, saj slednja ni trdila, da stopnice niso bile mokre, temveč je ugovarjala kraj poškodbe, ter skakanje preko stopnic.

Pregled spisa je pokazal glede ugovorov tožene stranke naslednje dejansko stanje. V odgovoru na tožbo na list. št. 29 je tožena stranka trdila, da je tožnik padel doma in da je skakal preko stopnic. V odgovoru na tožbo tožena stranka sploh ni obravnavala vprašanja mokrih stopnic. Na obravnavi dne 14. 3. 2007 (list. št. ...) je tožena stranka le ponovila vsebino odgovora. Na obravnavi 30. 5. 2007 (list. št. ...) tožena stranka ni podala kakšnih navedb glede mokrih stopnic. Tožena stranka je šele v pripravljalni vlogi z dne 26. 10. 2007 (list. št. 88) prvič razpravljala o domnevno mokrih stopnicah, vendar mokrote ni zanikala, ampak je omenjala neprevidnost tožnika.

Tožena stranka nikoli ni zanikala trditve, da so bile stopnice mokre, zato sodišče v tej smeri ne bi smelo ugotavljati dejanskega stanja. S tem so bile kršene določbe členov 2 in 7 Zakona o pravdnem postopku (odločanje v okviru zahtevkov in trditvena podlaga).

V novem sojenju bo moralo sodišče odločiti v okviru trditvene podlage ene in druge stranke. Pri tem bo lahko obravnavalo le tiste ugovore tožene stranke, ki jih je pravočasno podala (poškodba tožnika na domu in skakanje preko stopnic). Pri tem bo treba upoštevati, da tožena stranka ni vložila pritožbe proti ugotovitvi sodišča, da se tožnik ni poškodoval doma, ampak pri zavarovancu tožene stranke.

V novem sojenju pa bo moralo sodišče dokazno oceniti tudi prijavo nesreče, ki jo je izpolnil zavarovanec “P.” d.o.o. in v kateri je zapisal, da je vzrok za padec tožnika polita stopnica.

Glede na razveljavitev sodbe bo o pritožbenih stroških obeh strank odločilo sodišče prve stopnje.