Court dismisses claim that debtor's enforcement rights are personal rights requiring declaratory judgment.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Celje rejected the appeal against a first-instance decision dismissing a declaratory action filed by a debtor in enforcement proceedings. The debtor argued that their procedural rights in enforcement constituted personal rights warranting a specific judicial finding, yet the court found no such personal right defined in the complaint. Consequently, the court ruled that procedural rights in enforcement are protected through existing enforcement remedies rather than declaratory judgments.
Legislator headnote
AI generatedčlen 181. člen Zakona o pravdnem postopku; pravice dolžnika v izvršbi nimajo značaja osebnostnih pravic in ne morejo predmetom ugotovitvene tožbe biti.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pravice dolžnika v izvršbi nimajo značaja osebnostnih pravic.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče tožbo zavrglo, ker niso izpolnjeni pogoji za ugotovitveno tožbo po I. odst. 181. čl. Zakona o pravdnem postopku.
Proti takšnemu sklepu se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Tožnik je vložil popolno tožbo, saj ima določen zahtevek, dejstva in druge sestavine. Tožnik je navedel pravico, ki se naj ugotovi. Pravna korist v ugotovitvi kršitve osebnostne pravice je v tem, ker so bile kršene tožnikove pravice iz pravnih razmerjih vodenih izvršb. Bedni so razlogi o tem, da je tožnik navedel le eno do predpostavk odškodninske obveznosti. Sodišče tožbo sploh ni preizkusilo glede procesnih predpostavk. Odločitev je arbitrarna, brez pravne podlage in je sodišče hotelo odločiti v korist sodnice. Predlaga ugoditev pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče je pravilno zavrglo ugotovitveno tožbo, saj zanjo niso bili podani pogoji po čl. 181 Zakona o pravdnem postopku.
Tožnik je z ugotovitveno tožbo zahteval ugotovitev določenih dejstev, kar pa ni dopustno.
V tožbi sploh ni definirana osebnostna pravica, ki bi se nanašala na osebnost tožnika.
Tožnik v tožbi govori o procesnih pravicah tožnika v izvršilnem postopku, kjer je nastopal kot dolžnik. V zvezi z izvršilnim postopkom zatrjuje kršitev procesnih pravil, zaradi katerih naj bi bile kršene tožnikove procesne pravice.
Več kot očitno je, da tožba in tožbeni zahtevek ne opredeljujeta nobene osebnostne pravice, ampak zatrjujeta kršitve procesnih pravic v izvršilnem postopku. Za kršitve zatrjevanih procesnih pravic pa ima tožnik na razpolago pravna sredstva izvršilnega postopka.
Pritožnik se le pavšalno sklicuje na odškodninsko terjatev, čeprav zanjo sploh ni navedel dejstev, vseh elementov in dokazov. Tudi postavljeni zahtevek ne vsebuje odškodninske terjatve.
Pritožnik ni priglasil pritožbenih stroškov.