Supreme Court dismisses review filed by non-lawyer client and late amendment due to lack of bar exam qualification.

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Revizijo je pravočasno vložila stranka sama, pri tem pa ni izkazala niti navajala, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je revizijo vložila oseba, ki te pravice ni imela. Ker pa je po preteku roka za vložitev revizije pravica do revizije ugasnila, Vrhovno sodišče dopolnitve revizije, ki je bila vložena po odvetnikih, ni upoštevalo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, navedeno v uvodu tega sklepa, je tožnik dne 19. 1. 2010 sam vložil revizijo. Dne 3. 3. 2010 je odvetniška pisarna A.A. vložila pooblastilo za zastopanje tožnika skupaj z dopolnitvijo revizije.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1

(Ur. l. RS, št. 105/2006 in 107/2009 – odl. US)

lahko dejanja v postopku s pritožbo in z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Zakon o pravdnem postopku – ZPP v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primeru, če imata opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 367. č člena ZPP pa mora stranka, ki sama vloži revizijo oziroma njen zakoniti zastopnik najkasneje ob njeni vložitvi izkazati, da imata opravljen pravniški državni izpit. Če namreč reviziji ni priloženo potrdilo, ki to izkazuje, se revizija na podlagi citirane določbe ZPP zavrže. Po določbi 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, torej zanjo veljajo določbe drugega odstavka 22. člena ZUS-1, četrtega odstavka 86. člena ZPP in 367. č člena ZPP.

4. V obravnavani zadevi je tožnik sam dne 19. 1. 2010 vložil revizijo, pri tem pa ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Upoštevaje določbo 367. č člena ZPP sodišče tožnika ni pozvalo k predložitvi dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 367. č člena ZPP in 89. člena ZUS-1 revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

5. Po določbi prvega odstavka 83. člena ZUS-1 lahko stranke vložijo revizijo zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe. Tožniku je bila sodba sodišča prve stopnje vročena dne 24. 12. 2009 (142. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Dne 3. 3. 2010, torej po izteku 30-dnevnega roka za vložitev revizije, pa je tožnik po odvetnikih iz odvetniške pisarne A.A. vložil dopolnitev revizije. V ZUS-1 oziroma ZPP sicer ni izrecno določeno, kako ravnati z dopolnitvami, ki so vložene po izteku roka za vložitev vloge. Glede na 89. člen ZUS-1 se prepozna revizija zavrže. Z 89. členom ZUS-1 je zakonodajalec izrazil svojo voljo, da po preteku roka ugasne pravica za vložitev revizije kot pravnega sredstva. Ker ta velja za pravno sredstvo kot takšno, se enaka posledica nanaša tudi na njegovo dopolnitev, če je vložena po preteku roka. Vrhovno sodišče dopolnitve revizije ni posebej zavrglo, saj ne gre za samostojno novo vlogo. Ker pa je po preteku roka pravica do revizije ugasnila, Vrhovno sodišče dopolnitve revizije ni upoštevalo.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 367. č člena ZPP in 89. člena ZUS-1 revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

7. Ker tožnik z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

8. Na podlagi prvega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 o revidentovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse odloča sodišče prve stopnje.