Legislator Case Law & Legislation
Sklep X Ips 17/2010 ECLI:SI:VSRS:2010:X.IPS.17.2010 AI generated

Supreme Court dismisses appeal when appellant fails to prove statutory appeal conditions under Administrative Dispute Resolution Act.

Case Number Sklep X Ips 17/2010
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's appeal against a final administrative court decision, ruling that the appeal was inadmissible. The appellant failed to meet the burden of proof required to demonstrate that any of the statutory conditions for allowing an appeal were satisfied. Consequently, the court held that the appeal was rejected as not permitted under the Administrative Dispute Resolution Act.

Legislator headnote

AI generated

Article 83, paragraph 2 of the Administrative Dispute Resolution Act; Article 89 of the Administrative Dispute Resolution Act: An appeal is not permitted if the appellant fails to substantively or evidentially prove the existence of any condition for its allowance.

Keywords

AI generated
administrative appeal admissibility burden of proof appeal Administrative Dispute Resolution Act statutory appeal conditions rejection of appeal

Cited Legislation

AI generated
Article 83, paragraph 2 of the Administrative Dispute Resolution Act
Article 89 of the Administrative Dispute Resolution Act
Article 165, paragraph 1 of the Civil Procedure Act
Article 154, paragraph 1 of the Civil Procedure Act
Article 22, paragraph 1 of the Administrative Dispute Resolution Act

Cited Case Law

AI generated
Constitutional Court Decision Up-858/08
Constitutional Court Decision Up-1124/08
Constitutional Court Decision Up-1057/08
Constitutional Court Decision Up-1186/08
Constitutional Court Decision Up-1808/08
Constitutional Court Decision Up-291/00

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Revizija ni dovoljena, če revident, ki nosi trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije, niti neposredno niti opisno ne izkaže nobenega od pogojev za njeno dovoljenost.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper pravnomočno sodbo je revident po odvetnici vložil revizijo. Priglaša stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo Upravne enotes Kranj z dne 26. 1. 2009, s katero je ta zavrnila revidentov predlog za izrek ničnosti delne odločbe Upravne enotes Kranj z dne 16. 9. 1997, ker je ugotovila, da ni podan niti uveljavljani ničnostni razlog niti kateri drugi izmed ničnostnih razlogov iz 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP. Tožena stranka je z odločbo z dne 7. 3. 2009, zavrnila revidentovo pritožbo zoper navedeno odločbo prvostopenjskega organa. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da bi moral prvostopenjski upravni organ zaradi neizkazane legitimacije revidentov predlog na podlagi določbe prvega odstavka 280. člena ZUP zavreči in ne zavrniti. Ker je odločitev v obeh primerih negativna, sodišče ni imelo razloga, da bi poseglo v izpodbijano odločitev.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Navedenega trditvenega in dokaznega standarda pa revident ni izpolnil, saj v reviziji niti neposredno niti opisno ni izkazal nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tega ni storil niti s sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča Up-291/00 (pravilno Up-291/98) z dne 13. 7. 2000, saj se ta nanaša na razlago legitimacije za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti pravnega posla po določbah predpisa, ki ureja obligacijska razmerja, ne pa tudi na legitimacijo za vložitev predloga za izrek ničnosti upravne odločbe po določbah ZUP, kakršen je obravnavani primer.

6. Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na revidentovi strani, ta pa glede na navedeno tega bremena ni izpolnil, niso podani pogoji za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

7. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.