Supreme Court dismisses review of building inspector order as non-monetary and lacks severe consequences.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Izrek ukrepa gradbenega inšpektorja ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Obstoj zelo hudih posledic mora stranka izkazati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka 7. 9. 2009 po odvetniku vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z obstojem pogojev iz 1. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote C. z dne 22. 10. 2007, s katero je prvostopni upravni organ inšpekcijskemu zavezancu – tožeči stranki med drugim naložil, da mora ustaviti izvedbo gradbenih del – rekonstrukcijo in dozidavo tam navedenega objekta (1. točka izreka odločbe) in do 30. 12. 2007 odstraniti tam navedene objekte (2. točka izreka odločbe). Tožena stranka je z odločbo z dne 14. 4. 2008, pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo organa prve stopnje zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008 in v odločbi Up-1186/2008-15 z dne 23. 4. 2009 ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revizija je po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Revidentka zatrjuje, da znaša predračunska vrednost objekta 249.870,00 EUR. Ker gre po vsebini v obravnavani zadevi za izrek ukrepa gradbenega inšpektorja, to ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost tožeče stranke izražena v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

6. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Ker so zelo hude posledice nedefiniran pravni standard, jih je treba presojati v vsakem primeru posebej.

7. Revidentka nastanek zelo hudih posledic utemeljuje z navedbo, da bi izvršitev izpodbijane odločbe v bistvu pomenila odstranitev celotnega objekta, saj gre za nosilne elemente. Po presoji Vrhovnega sodišča sama odstranitev nelegalne gradnje ne more predstavljati zelo hudih posledic, če razen pavšalnega sklicevanja nanje teh posledic stranka ne navede ali ne izkaže. Zatrjevanega dejstva, da bi izvršitev izpodbijane odločbe dejansko pomenila odstranitev celotnega objekta, revidentka namreč ni z ničemer dokazala. Glede na (kasneje) pridobljeno gradbeno dovoljenje je treba tudi upoštevati, da lahko skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP prvostopni upravni organ, ob izpolnjevanju tam predpisanih pogojev, upravno izvršbo ustavi in v tem primeru do odstranitve objektov niti ne bi prišlo. Glede na vse navedeno revidentka ni izkazala obstoja pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

8. Ker revidentka ni izkazala zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.