Supreme Court dismisses appeal on family allowance, ruling tax certificate is public document and land registry errors must be corrected separately.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Potrdilo davčnega organa o višini katastrskega dohodka je javna listina.

Ugovori v zvezi z neskladjem katastrskih podatkov v zemljiškem katastru z dejanskim stanjem zemljišča v naravi se ne morejo uspešno uveljavljati v postopku odmere družinskega dodatka po ZVojI, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku pri geodetskem upravnem organu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 19. 5. 2003, s katero je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Upravne enote Maribor z dne 27. 2. 2003. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo odločil, da se tožnici od dne 1. 1. 2003 prizna pravica do družinskega dodatka v mesečnem znesku 29. 488,15 SIT.

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje tako odločitvi kot razlogom tožene stranke in se sklicuje na določbe Zakona o vojnih invalidih – ZVojI (Ur. l. RS, št. 63/95, 62/96 – sklep US, 2/97 – odločba US, 19/97, 21/97 in 75/97) ter na dejansko stanje, ugotovljeno v postopku pred izdajo odločbe. V obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotavlja, da je glede katastrskega dohodka davčni organ odvisen od podatkov, ki jih dobi od upravnega organa, pristojnega za geodetske zadeve, ki je dolžan voditi katastrski operat. Tožbene ugovore, ki jih tožnica uveljavlja v tem postopku in se nanašajo na katastrski dohodek, razviden iz potrdila davčnega organa, tožnica ne more uspešno uveljavljati v tem postopku, ampak v postopku pri geodetskem organu.

3. Tožnica v reviziji (prej pritožbi) ugovarja višini odmerjenega družinskega dodatka. Navaja, da podatki v zemljiškem katastru ne ustrezajo dejanskemu stanju v naravi. Katastrskega dohodka, ki izhaja iz potrdila davčnega organa, nima, saj so parc.št. ..., vse k.o. ..., zavarovane kot naravna znamenitost in jih zaradi varstva in ukrepov Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ne more uporabljati kot kmetijska zemljišča.

4. Odgovor na revizijo (prej pritožbo) ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno sredstvo v upravnem sporu uvedel revizijo. V prvem odstavku 107. člena je določil, da Vrhovno sodišče odloča o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po določbah ZUS-1, če ni s posebnim zakonom določeno drugače; v drugem odstavku istega člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe pred uveljavitvijo ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS-1, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Ker je bila pritožba tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje vložena pred 1. 1. 2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1. 1. 2007.

7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po prvem odstavku 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru se je gibal tudi sodni preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8. Tožnica v reviziji (prej pritožbi) konkretno ne navaja nobenega revizijskega razloga iz 85. člena ZUS-1. Zaradi navedenega je Vrhovno sodišče preizkušalo le pravilnost uporabe materialnega prava v obravnavani zadevi, na katero, kot že navedeno, pazi po uradni dolžnosti.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v obravnavani zadevi glede na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, materialno pravo pravilno uporabljeno. Po 68. členu ZVojI se družinski dodatek odmeri na način, določen s tem zakonom za odmero invalidskega dodatka. V 46. členu navedenega zakona je določeno, da na pravico in višino invalidskega dodatka med drugim vplivajo tudi prejemki upravičenca, v 2. odstavku 48. člena pa, da se kot dohodek iz kmetijstva upošteva osnova za davek iz kmetijstva, to je katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je potrdilo davčnega organa o višini katastrskega dohodka ter o oprostitvah in olajšavah davka iz kmetijstva za leto 2002, na podlagi katerega je prvostopenjski upravni organ v skladu s Pravilnikom o določitvi metodologije za upoštevanje katastrskega dohodka za pridobitev invalidskega dodatka (Ur. l. RS, št. 20/96) preračunal katastrski dohodek in odmeril družinski dodatek, javna listina v smislu 169. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP (Ur. l. RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04).

Po navedeni določbi ZUP velja zakonska domneva, da takšna listina dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje oziroma določa, dopustno pa je po postopku in na način, določen z zakonom, dokazovati nasprotno (171. člen ZUP). Sodišče prve stopnje je tožnici pravilno pojasnilo, da ugovorov v zvezi z neskladjem katastrskih podatkov v zemljiškem katastru z dejanskim stanjem zemljišča v naravi, ki jih uveljavlja ves čas postopka, ne more uspešno uveljavljati v tem postopku, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku pri geodetskem upravnem organu (za tak primer je predviden poseben postopek uskladitve podatkov zemljiškega katastra, kot ga določa 9.

člen Zakona o evidentiranju nepremičnin – ZEN; Ur. l. RS, št. 65/07). Ob tem gre poudariti, da ZVojI ne dopušča, da bi se o morebitni spremembi podatkov v zemljiškem katastru odločalo v upravnem postopku odmere družinskega dodatka, temveč obvezuje upravni organ, ki vodi ta postopek, da uporabi uradne podatke iz uradne evidence. Tožnica vsebine potrdila davčnega organa, ki je bil izdan na podlagi podatkov zemljiškega katastra kot uradne evidence podatkov o zemljiščih, ni izpodbila, zato je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožničin ugovor o neskladnosti katastrskih podatkov v zemljiškem katastru z dejanskim stanjem zemljišča v naravi.

Odločitev sodišča prve stopnje je tako materialnopravno pravilna.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1.