Supreme Court dismisses appeal for citizenship denial due to failure to prove severe consequences under administrative law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a first-instance court decision denying citizenship to a minor. The applicant argued that the denial caused severe consequences, but failed to provide specific details or evidence supporting this claim. Consequently, the court found the applicant did not meet the burden of proof required to grant the appeal.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem sporu (ZUS-1), 83. člen; 89. člen: An appeal is not permitted unless the applicant demonstrates severe consequences from the decision or meets other statutory conditions, requiring specific factual substantiation beyond the mere existence of the adverse outcome.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
V zvezi z dovoljenostjo revizije tožeča stranka navaja le, da ima odločitev o nesprejemu v državljanstvo za mladoletno A.A. zelo hude posledice, s čimer pa po presoji Vrhovnega sodišča ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu o obstoju pogojev za dovoljenost revizije.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka dne 3. 3. 2008 po odvetnici vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1.
2. Revizija ni dovoljena.
3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 (s 1. točko izreka sodbe in sklepa) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 5. 4. 2007. S to odločbo tožena stranka ni ugodila prošnji A.A. z dne 3. 11. 2006 za sprejem njegovega mladoletnega otroka B.A., roj. … 1989 v kraju ..., Bosna in Hercegovina, v državljanstvo Republike Slovenije. Po presoji tožene stranke, ki ji pritrjuje tudi sodišče prve stopnje, namreč mladoletna B.A. ni neprekinjeno prebivala z očetom A.A. v Sloveniji v času enega leta pred vložitvijo prošnje za sprejem v državljanstvo (to je vložil 3. 11. 2006), kar je po drugem odstavku 14. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije – ZDRS-UPB1 (Ur. l. RS, št. 7/2003) pogoj za pridobitev državljanstva.
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od pogojev za njeno dovoljenost, pri čemer je po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče je v več svojih sklepih, med drugim tudi v sklepu št. Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008 (Ur. l. RS, št. 62/08), ugotovilo, da to stališče Vrhovnega sodišča ni v nasprotju z Ustavo.
5. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.
6. V zvezi z dovoljenostjo revizije tožeča stranka navaja le, da ima odločitev o nesprejemu v državljanstvo za mladoletno B.A. zelo hude posledice, s čimer pa po presoji Vrhovnega sodišča ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu o obstoju pogojev za dovoljenost revizije. Z navedenim zatrjevanjem tožeča stranka le povzema vsebino sporne odločitve v tej zadevi (nesprejem v državljanstvo), ki pa sama po sebi še ne predstavlja zelo hude posledice za osebo, ki v državljanstvo ni bila sprejeta. Ker ni pojasnila, kakšne konkretne posledice naj bi ji zaradi sporne odločitve nastale, Vrhovno sodišče ni moglo presoditi, ali je zatrjevan pogoj za dovolitev revizije podan, zato je revizijo kot nedovoljeno zavrglo v skladu z 89. členom ZUS-1.
7. V skladu s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.