Supreme Court dismisses appeal arguing unpaid TV contribution debt is invalid due to lack of TV set.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

S pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi ni mogoče izpodbijati odločb, ki se izvršujejo; zato navedba, da pritožnik v času, za katerega se mu odmerja obveznost plačila RTV prispevka, ni imel televizorja, v postopku prisilne izterjave ni upoštevna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 10. 12. 2002, s katero je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper sklep RTV Slovenija z dne 26. 6. 2002, o prisilni izterjavi dolga iz osebnih prejemkov iz naslova neplačanega RTV prispevka.

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje toženi stranki. Za zmotno šteje stališče tožnice, ki meni, da bi morala tožena stranka pri odločanju upoštevati dejstva in okoliščine, ki so lahko pravno pomembna za presojo zakonitosti samega izvršilnega naslova, torej odločbe, ki se izvršuje, saj s pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi v skladu s prvim odstavkom 46. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP ni mogoče izpodbijati odločb, ki se izvršujejo.

3. Zoper prvostopenjsko sodbo je tožnica vložila pritožbo, sedaj revizijo, v kateri zatrjuje, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo bistva zadeve, in sicer, da v času, za katerega ji je bil obračunan prispevek, na svojem domu ni imela TV sprejemnika, zaradi česar jo RTV bremeni protipravno.

4. Revizija ni utemeljena.

5. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1 v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007.

6. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden tudi revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

7. V obravnavani zadevi gre za izpodbijanje sklepa o prisilni izterjavi dolga. ZDavP v prvem odstavku 46. člena določa, da s pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi ni mogoče izpodbijati odločb, ki se izvršujejo. Obveznost plačila prispevka je bila tožnici naložena z odločbo RTV Slovenija z dne 20. 4. 2001. Tožnica v tožbi v tem upravnem sporu ni izpodbijala izvršljivosti navedene odločbe niti ni izpodbijala dejstva, da dolga v roku ni poravnala. Navedba tožnice, da v času, za katerega ji je bil odmerjen prispevek, ni posedovala RTV sprejemnika, je navedba, ki se nanaša na pravilnost odločbe, s katero ji je bila naložena obveznost in ne na pravilnost sklepa o prisilni izterjavi, ki je predmet tega upravnega spora. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zavrnilo tožbo, v kateri je tožnica navajala samo dejstva, ki se v postopku presoje zakonitosti sklepa o prisilni izterjavi ne morejo upoštevati.

8. Ker niso podani razlogi, ki jih zatrjuje tožnica, niti razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.