Administrative appeal dismissed because no administrative dispute exists against a court's constitutional ruling under Slovenian law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's administrative appeal against a first-instance court's dismissal of a lawsuit challenging a higher court's decision. The appellant argued for procedural safeguards and requested data from social services, but failed to provide substantive grounds for the appeal. The court ruled that administrative disputes are not permissible against judicial decisions made in the exercise of constitutional jurisdiction, as neither the Administrative Dispute Act nor the Constitution allows such litigation.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem sporu (ZUS-1); Ustava Republike Slovenije: Administrative disputes cannot be initiated against judicial decisions rendered in the exercise of constitutional jurisdiction, as no statutory provision or constitutional mandate permits such litigation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Zoper sodno odločbo višjega sodišča splošne pristojnosti ni mogoče začeti upravnega spora, saj tega ne dovoljuje niti ZUS-1, niti ZPP niti kak drug zakon. Tega spora ne dovoljuje niti Ustava RS v drugem odstavku 157. člena.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) zavrglo tožbo (1. točka izreka) zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 9.7.2008, ter tožnico oprostilo plačila sodnih taks v tem upravnem sporu (2. točka izreka).
V razlogih izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da sklep Višjega sodišča v Ljubljani, ki ga tožnica izpodbija s predmetno tožbo, ni akt, ki se po določbah ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu, saj ga je izdalo sodišče v okviru izvrševanja svojih ustavnih pristojnosti. Pri tem se je sodišče prve stopnje sklicevalo na prvi odstavek 2. člena in 3. člen ZUS-1.
Tožnica s pritožbo izpodbija 1. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje. Iz pritožbe izhaja, da z odločitvijo sodišča prve stopnje ni zadovoljna. Zahteva, da se spoštujejo pravna jamstva, ki jih določa Ustava Republike Slovenije, in da naj sodišče pridobi podatke, ki jih potrebuje, od sodišča v Kopru ali pri Centru za socialno delo v Kopru o njenih premoženjskih razmerah.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče preizkusi izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje v mejah zakonsko določenih razlogov in razlogov, ki jih navaja stranka v pritožbi. Pri preizkusu pritožbe je Vrhovno sodišče ugotovilo, da tožnica ni navedla nobenih razlogov, iz katerih izpodbija sklep sodišča prve stopnje. Gre torej za neobrazloženo pritožbo. Zato je izpodbijani sklep preizkusilo le glede kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (tretji odstavek 75. člena ZUS-1). Pri tem je ugotovilo, da v sklepu ni kršitev, ki bi zahtevale njegovo razveljavitev in je zato pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje pa je v izpodbijanem sklepu navedlo pravilne razloge za zavrženje njene tožbe. Zoper sodno odločbo Višjega sodišča splošne pristojnosti namreč ni mogoče začeti upravnega spora, saj tega ne dovoljuje niti ZUS-1, niti ZPP niti kak drug zakon, takega spora ne dovoljuje niti Ustava RS v drugem odstavku 157. člena, v katerem je predvideno subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu, če ni ugotovljeno drugo sodno varstvo. Tožnica pa je imela primarno sodno varstvo zagotovljeno v pravdi, in ga je tudi izkoristila.
Glede na to da niso podani razlogi, zaradi katerih se lahko sklep izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v povezavi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.