Supreme Court dismisses appeals for lack of lawyer's mandate and joins multiple administrative cases.

1. Zadeve, ki se pri Vrhovnem sodišču vodijo kot I Up 586/2008, I Up 587/2008, I Up 588/2008, I Up 589/2008, I Up 590/2008, I Up 591/2008, I Up 592/2008, I Up 593/2008, I Up 594/2008, I Up 595/2008, I Up 596/2008, I Up 597/2008, I Up 598/2008, I Up 599/2008, I Up 600/2008 in I Up 601/2008, se združijo v skupno obravnavo in odločanje tako, da postane osnovni spis I Up 586/2008.

2. Pritožbe se zavržejo.

[JEDRO]

Glede na 5. odstavek 98. člena ZPP sodišče pravno sredstvo, ki ga je vložil odvetnik brez predložitve pooblastila, zavrže, ne da bi takšno vlogo vračalo v popravo ali dopolnitev (2. odstavek 108. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanimi sklepi, ki so navedeni v uvodu tega sklepa, je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB3 in 45/2008, 121/2008 – sklep US) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/2006) zavrglo predloge tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks, saj tožeča stranka ob vložitvi predloga ni priložila pisne izjave o svojem premoženjskem stanju po 12. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1; Uradni list RS, št. 37/2008).

Sklepe sodišča prve stopnje tožeča stranka izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njihovo razveljavitev ter vrnitev zadev v ponovni postopek. Navaja, da je ob vložitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks predlagala vpogled v iBon (komercialno bazo podatkov o poslovanju slovenskih družb in samostojnih podjetnikov). Sodišče prve stopnje je s tem, ko v obravnavanih zadevah tožeče stranke ni pozvalo na dopolnitev vloge, kršilo načelo sorazmernosti, prav tako pa je bilo drugače odločeno v drugih zadevah (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. P 1880/2008 z dne 26. 11. 2008 in sklep Upravnega sodišča v Ljubljani, št. 2454/2008 z dne 4. 12. 2008).

K 1. točki izreka:

Glede na to, da gre v obravnavanih zadevah za več postopkov o istem predmetu, saj se z obravnavanimi pritožbami (ki vsebujejo iste pritožbene razloge) izpodbijajo sklepi, ki so bili izdani na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, ter glede na to, da sta v vseh primerih stranki spora isti, je pritožbeno sodišče, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, navedene postopke združilo v skupno obravnavo in odločanje, saj izpolnjujejo pogoje za združevanje postopkov. Pri tem se je – ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) – smiselno oprlo na določbo prvega odstavka 42. člena ZUS-1.

K 2. točki izreka:

Pritožbe niso dovoljene.

Ob pregledu spisov je pritožbeno sodišče najprej preizkusilo dovoljenost pritožb v skladu z določbami ZPP, ki se v upravnem sporu primerno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1. V skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena pritožba ni dovoljena, če jo vloži oseba, ki nima te pravice. Pravica za vložitev pritožbe, ki jo za stranko vloži pooblaščenec oziroma odvetnik, se izkaže s pisnim pooblastilom. V obravnavanih primerih je pritožbe v imenu stranke vložil odvetnik, ki pa v nobenem izmed obravnavanih primerov ni predložil pisnih pooblastil za zastopanje v upravnem sporu. Glede na peti odstavek 98. člena ZPP sodišče pravno sredstvo, ki ga je vložil odvetnik brez predložitve pooblastilo, zavrže, ne da bi takšno vlogo vračalo v popravo ali dopolnitev (drugi odstavek 108. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbe zavrglo kot nedovoljene na podlagi 1. točke 365. člena ZPP.