Appeal dismissed; refusal to delay execution does not constitute a reviewable administrative act under ZUS-1.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

S sklepom o zavrnitvi predloga za odlog ali zadržanje sklepa o izvršbi tudi po presoji Vrhovnega sodišča upravni organ ni odločal o obnovi, ustavitvi ali končanju upravnega postopka in zato zoper izpodbijani sklep po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 ni sodnega varstva v upravnem sporu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper z dne 30. 1. 2008 (1. točka izreka sklepa), in na podlagi določbe četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 zahtevo tožeče stranke za povračilo stroškov postopka zavrnilo (2. točka izreka sklepa). Prvostopni organ je z navedenim sklepom v inšpekcijski zadevi tožnikovega objekta – utrjen ograjen nasip na parceli št. 15 k.o. ... s 1. točko izreka zavrnil predlog tožeče stranke za zadržanje izvršbe sklepa z dne 21. 12. 2007, z 2. točko izreka pa zavrnil predlog tožeče stranke za odlog izvršbe istega sklepa, s katerim je bilo tožeči stranki naloženo plačilo denarne kazni v izvršbi s prisilitvijo po določbi 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ministrstvo za okolje in prostor RS je pritožbo tožeče stranke zoper sklep organa prve stopnje zavrnilo s svojo odločbo z dne 29. 2. 2008.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa je tožbo zavrglo na podlagi 2. člena in drugega odstavka 5. člena ZUS-1.

3. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Meni, da odločitev upravnega organa, s katero se zavrne predlog za zadržanje izvršitve sklepa in predlog za odlog izvršbe, predstavlja akt, s katerim se posega v pravni položaj tožeče stranke, saj se tudi s takim aktom v bistvu meritorno odloči o tem, da se upravna izvršba ne zadrži oziroma ne odloži. Gre za odločanje o vsebinskih pravicah oziroma obveznostih stranke ter njenih pravnih koristih. Z zavrnitvijo predloga je ta prisiljena plačati izrečeno denarno kazen, čeprav je bila nezakonito izrečena.

4. Tožena stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

K I. točki izreka

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje določbo drugega odstavka 5. člena ZUS-1, po kateri se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, s svojim stališčem, da se ta določba uporablja tudi za postopke zadržanja in odloga izvršbe, v obravnavanem primeru uporabilo pravilno. V obravnavani zadevi tožeča stranka izpodbija sklep, s katerim je bil končan postopek za ugotovitev pogojev za odlog ali zadržanje postopka izvršbe inšpekcijske odločbe. S sklepom o zavrnitvi predloga za odlog ali zadržanje sklepa o izvršbi tudi po presoji Vrhovnega sodišča upravni organ ni odločal o obnovi, ustavitvi ali končanju upravnega postopka in zato zoper izpodbijani sklep po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 ni sodnega varstva v upravnem sporu.

7. Z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom pa po presoji Vrhovnega sodišča tudi ni bilo poseženo v pravice ali pravne koristi tožeče stranke v smislu 2. člena ZUS-1. Vsebinsko je bilo o pravici oziroma obveznosti tožeče stranke odločeno z inšpekcijsko odločbo z dne 26. 6. 2007, s katero ji je bila naložena obveznost prenehanja uporabe nelegalnega parkirišča, s sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 31. 7. 2007 in sklepom o izreku denarne kazni z dne 21. 12. 2007, katere odlog predlaga tožeča stranka, pa se ta obveznost le prisilno izvršuje. Ko pa je postopek, s katerim se je poseglo v zavezančeve pravice, končan, pa zoper dokončni sklep o zavrnitvi predloga za zadržanje ali odlog izvršbe po presoji Vrhovnega sodišča ni možno več začeti upravnega spora, saj se s tem sklepom v situaciji, kot je obravnavana, ne posega več v pravice ali pravne koristi tožeče stranke.

8. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) namreč v tretjem odstavku 293. člena sicer pod določenimi pogoji daje zavezani stranki možnost začeti postopek za odlog že dovoljene izvršbe. Vendar pa v tem primeru tožeča stranka niti ne zatrjuje, da bi zoper izvršbo oziroma zoper izvršilni naslov vložila pravno sredstvo. Nasprotno iz podatkov spisa je razvidno, da zoper inšpekcijsko odločbo z dne 26. 6. 2007 ni bil začet upravni spor, zoper sklep o dovolitvi izvršbe z dne 31. 7. 2007, pa tožeča stranka v upravnem postopku sploh ni vložila pritožbe. Če pa bi tožeča stranka zoper katerega od navedenih aktov vložila tožbo, bi imela možnost po določbi 32. člena ZUS-1 zahtevati izdajo začasne odredbe, s katero bi zasledovala isti cilj, namreč odlog izvršbe. Da pa bi imela tožeča stranka v upravnem sporu o isti stvari – odlog izvršbe – po ZUS-1 možnost uveljavljati dvojno sodno varstvo, pa preprečujeta prav 2. in 5. člen ZUS-1.

9. Zaradi navedenega je Vrhovno sodišče pritožbo tožeče stranke na podlagi določbe 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

K II. točki izreka:

10. Tožeča stranka ni uspela s svojo pritožbo in mora zato na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpeti svoje stroške pritožbenega postopka.