Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Up 13/2009 ECLI:SI:VSRS:2009:I.UP.13.2009 AI generated

Appeal dismissed; administrative court correctly rejected claim due to final prior ruling on same matter.

Case Number Sklep I Up 13/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the appeal against the first-instance court's decision to reject the plaintiff's administrative lawsuit. The lower court found that a final, binding judgment on the identical dispute had already been issued by the Administrative Court in October 2008. Consequently, the Supreme Court upheld the rejection, ruling that the court must monitor for such final decisions throughout the proceedings to prevent duplicate litigation.

Legislator headnote

AI generated

Article 34, paragraph 1, point 6 of the Administrative Disputes Act; Article 36, paragraph 1, point 8 of the Administrative Disputes Act 2006; The court must ex officio ensure that a final binding decision on the same matter has not already been rendered in an administrative dispute.

Keywords

AI generated
administrative dispute final binding decision res judicata duplicate litigation ex officio duty administrative court procedural error

Cited Legislation

AI generated
Article 34, paragraph 1, point 6 of the Administrative Disputes Act
Article 36, paragraph 1, point 8 of the Administrative Disputes Act 2006
Article 104 of the Administrative Disputes Act 2006
Article 168, paragraph 5 of the Civil Procedure Act
Article 22, paragraph 1 of the Administrative Disputes Act 2006
Article 76 of the Administrative Disputes Act 2006
Article 82, paragraph 1 of the Administrative Disputes Act 2006

Cited Case Law

AI generated
Administrative Court, Case U 265/2006-22
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je bila o isti zadevi že izdana v upravnem sporu pravnomočna odločba.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) v zvezi z določbo 104. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) v 1. točki izreka sklepa zavrglo tožbo tožeče stranke zaradi molka organa, s katero je izpodbijala zapisnik Tržnega inšpektorata RS, Enote v K. z dne 20. 12. 2005, in po razširitvi tožbe še odločbo tožene stranke z dne 8. 5. 2006. V 2. točki izreka je prvostopenjsko sodišče sklenilo, da se ne ugodi predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

2. V obrazložitvi sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka v obravnavani zadevi (tožba zaradi molka organa) že izdala odločbo z dne 8. 5. 2006, ki jo je tožeča stranka prejela dne 22. 6. 2006, in pri Upravnem sodišču zoper njo vložila tožbo. Upravno sodišče je o tožbi tožeče stranke odločilo s sodbo U 265/2006-22, ki je dne 27. 10. 2008 postala pravnomočna. Ker je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba, je sodišče tožbo zavrglo.

3. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter predlaga, da se izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje Upravnemu sodišču. Navaja, da je sodišče o tožbi odločilo na podlagi dopisa Ministrstva za gospodarstvo, ki ga je prejelo leto dni prej, preden je o zadevi odločilo s sodbo U265/2006-22, ki je dne 27. 10. 2008 postala pravnomočna. Sodišče je imelo leto dni časa, da bi zadevi združilo, kot to določa zakon. Odločitev sodišča, da počaka, da je sodba, s katero je odločilo v isti zadevi, pravnomočna, in se nato sklicuje na določbe prvega odstavka 34. člena ZUS, čeprav je odločalo v času veljave ZUS-1, zadeve pa ni niti začelo obravnavati v času veljave ZUS, je neokusna. Tudi sklicevanje na določbe 104. člena ZUS-1 je povsem neprimerno. Sodišče tudi ni ugotavljalo bistvenih kršitev določb postopka, v katerem je tržni inšpektor pregledoval njene prostore, ne da bi sploh vedel, kaj pregleduje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je bila o isti zadevi že izdana v upravnem sporu pravnomočna odločba. Ker je v tem primeru sodišče prve stopnje ugotovilo, da je o zadevi že bilo odločeno s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča RS, Oddelka v Novi Gorici, U 265/2006-22 z dne 27. 10. 2008, je pravilno na podlagi 6. točke prvega odstavka 34. člena ZUS (enako določa 8. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1) v zvezi s 104. členom ZUS-1 tožbo z izpodbijanim sklepom zavrglo.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo petega odstavka 168. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko sodišče oprosti plačila sodnih taks pravno osebo v sporih v zvezi z njeno dejavnostjo, če ta nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, saj ni predložila dokazov, ki bi kazali na to, da bo s plačilom takse za tožbo ogroženo njeno poslovanje oziroma, da teh sredstev nima.

7. Pritožbene navedbe tožeče stranke, ki se nanašajo na odločbo prvostopenjskega organa, so za odločitev v tem pritožbenem postopku, kjer se presoja pravilnost procesne odločitve sodišča prve stopnje, pravno nepomembne.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena in prvega odstavka 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča.