Slovenian Supreme Court dismisses appeals by a non-lawyer for lack of legal qualification.

I. Zadeve, ki se pri Vrhovnem sodišču vodijo kot X Ips 448/2009, X Ips 449/2009, X Ips 450/2009, X Ips 451/2009 in X Ips 463/2009, se združijo v skupno obravnavanje in odločanje tako, da postane osnovni spis X Ips 448/2009.

II. Revizije se zavržejo.

[JEDRO]

V obravnavani zadevi je tožnik revizije sam vložil, pri tem pa ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, zato je Vrhovno sodišče revizije zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, navedene v uvodu tega sklepa, je tožnik dne 23. 10. 2009 vložil revizije. Z izpodbijanimi prvostopnimi sodbami so bile zavrnjene tožnikove tožbe zoper odločbe pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča v Ljubljani, s katerimi so bile zavrnjene tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

K 1. točki izreka:

2. Ker gre v obravnavanih zadevah za več postopkov o istem predmetu, saj tožnik z isto vlogo in v vseh primerih z vsebinsko povsem enakimi razlogi izpodbija sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, in ker sta v vseh primerih isti tudi stranki spora, so izpolnjeni pogoji za združitev postopkov na revizijski stopnji. Zato je Vrhovno sodišče – ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 – smiselno uporabilo določbo prvega odstavka 42. člena ZUS-1 in v uvodu navedene zadeve združilo v skupno obravnavanje in odločanje.

K 2. točki izreka:

3. Revizije niso dovoljene.

4. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko dejanja v postopku s pritožbo in z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Zakon o pravdnem postopku – ZPP v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, torej zanjo velja določba drugega odstavka 22. člena ZUS-1 in primerno določba četrtega odstavka 86. člena ZPP.

5. Po tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Tožnik je v obravnavani zadevi revizije sam vložil, pri tem pa ni izkazal in tudi ne navedel, da ima opravljen pravniški državni izpit. Upoštevaje določbo 383. člena v zvezi s 336. členom ZPP sodišče tožnika v obravnavani zadevi ni pozvalo k predložitvi dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, temveč je revizije zavrglo, ker tožnik ni najpozneje v njej izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizije zavrglo kot nedovoljene.