Appeal dismissed; social aid denied due to prior aid and parental support; lawyer appeal rejected for lack of mandate.

Revizija tožeče stranke, vložena po odvetniku Ž. K., se zavrže.

Revizija tožeče stranke, vložena po odvetnici C. D., se zavrne.

[JEDRO]

Ob ugotovitvah, da tožnica za redno socialno pomoč v spornem obdobju ni zaprosila, da ji je bila socialna pomoč za nakup kurjave že odobrena, da ji je tudi sicer kurjavo za zimo zagotovila njena mati in da je uveljavljala pravico do enkratne občinske socialne pomoči za stroške zdravila, ki ji je bilo le priporočeno, je bil tožničin zahtevek za priznanje enkratne socialne pomoči utemeljeno zavrnjen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za odpravo odločbe tožene stranke, št. 55300-44/06 z dne 9. 5. 2006 ter zahtevek, da se tožnici v breme tožene stranke prizna pravica do enkratne denarne pomoči za nakup kurjave in zdravil. Ugotovilo je, da glede na redno pomoč staršev pri tožnici v spornem času ni bilo mogoče govoriti o materialni ogroženosti v smislu določb Zakona o socialnem varstvu (ZSV) glede pravice do izredne socialne pomoči in določb Pravilnika tožene stranke za ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 15/02 – 4/05).

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob ugotovitvi, da je na podlagi Pravilnika tožene stranke za ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči taka socialna pomoč namenjena občanom, ki jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti nujno potrebna pomoč občine, izkoristili pa so že vse zakonske možnosti za rešitev socialne stiske, je presodilo, da bi tožnica, kot trajno nezmožna za pridobitna dela, tudi sicer lahko uveljavljala pravico do trajne socialne pomoči, vendar tega ni storila. Glede na to in glede na ugotovitve sodišča, da je imela s strani staršev zagotovljeno kurivo za ogrevanje hiše, da ji je bila s strani tožene stranke že v mesecu decembru 2005 odobrena socialna pomoč v znesku 58.888 takratnih SIT in da je utemeljevala potrebo po socialni pomoči tudi za nakup zdravil, ki so bila s strani pristojne zdravstvene službe zgolj priporočena, je bila po presoji sodišča zavrnitev tožničinega tožbenega zahtevka utemeljena.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je na podlagi odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči vložil revizijo odvetnik Ž. K., vendar brez tožničinega pooblastila. Pravočasno pa je na podlagi tožničinega pooblastila v imenu tožnice vložila revizijo odvetnica C. D.. V njej uveljavlja vse revizijske razloge v smislu prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je neuspešno uveljavljala tudi pravico do trajne denarne socialne pomoči, le da je sodišče njene navedbe neustrezno povzelo v obravnavni zapisnik. Sodišču očita pristranskost in neupoštevanje njenih dokaznih predlogov, kar sodišče druge stopnje, kljub pritožbenim navedbam, ni upoštevalo. V pritožbi očitane kršitve pri vodenju postopka na prvi stopnji bi moralo sodišče druge stopnje preveriti, saj so te kršitve vplivale na pravilnost sodbe. V izpodbijani sodbi je glede nujnosti zdravil, za nabavo katerih je tožnica uveljavljala socialno pomoč, nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in vsebino listin in zapisnikov v spisu, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Reviziji sta bili vročeni toženi stranki, ki nanju ni odgovorila.

5. Revizija, vložena po odvetniku Ž. K., ni dovoljena, revizija, vložena po odvetnici C. D., pa ni utemeljena.

6. Odvetnik lahko opravlja za stranko pravdna dejanja le na podlagi pisnega pooblastila (člen 97/1 ZPP). Odločba o odobritvi brezplačne pravne pomoči ne nadomesti pooblastila stranke odvetniku za zastopanje. Ker odvetnik Ž. K. ni predložil pooblastila tožnice za zastopanje oziroma za vložitev revizije (člen 95/2 ZPP), je sodišče na podlagi 377. člena ZPP z njegove strani vloženo revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

7. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na tožničine pritožbene navedbe v zvezi z očitki bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje. Ustrezno je pojasnilo, da sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo nekaterim tožničinim dokaznim predlogom, ker ti dokazi ne bi mogli vplivati na odločitev o tožničinem tožbenem zahtevku.

8. Kolikor tožnica v reviziji graja ugotovitve sodišča glede predhodnega uveljavljanja redne socialne pomoči in nujnosti zdravljenja z zdravilom Serocytol, gre za nestrinjanje tožnice z dejanskimi ugotovitvami sodišča, kar ni dovoljen revizijski razlog (člen 370/3 ZPP). V zdravstveni dokumentaciji, ki se nahaja v spisu, je imelo sodišče dovolj podlage za dokazni zaključek, da je bilo zdravljenje s Serocytolom tožnici le priporočeno, ne pa ugotovljeno kot nujno zdravljenje. Zato v tej zvezi v reviziji očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Zavrnitev posebne denarne pomoči za nakup kurjave pa poleg na ugotovitvi, da za redno socialno pomoč tožnica predhodno ni zaprosila, temelji tudi na ugotovitvi, da je bila tožnici v ta namen že v mesecu decembru 2005 odobrena enkratna socialna pomoč in da ji je tudi sicer kurivo za ogrevanje hiše za takratno zimsko obdobje v ustrezni količini zagotovila njena mati.

9. Ob gornjih ugotovitvah revizijsko sodišče ugotavlja, da nižji sodišči pri zavrnitvi tožničinega tožbenega zahtevka nista zmotno uporabili materialnega prava, saj pogoji za odobritev občinske denarne pomoči na podlagi Pravilnika tožene stranke o kriterijih za ugotavljanje upravičenosti do le-te niso bili podani.

10. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo.