Supreme Court allows military dismissal for lack of education, rejecting civil servant labor law protections.

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje, tožnik pa sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Kot poseben pogoj, ki ga mora izpolnjevati tisti, ki želi poklicno opravljati vojaško službo, je v 2. alinei tretjega odstavka 88. člena ZObr predpisana tudi ustrezna izobrazba. Ta se ne zahteva samo za osebe, ki želijo opravljati vojaško službo (vojake), temveč se na podlagi četrtega odstavka 88. člena ZObr zahteva tudi za tiste, ki želijo kot civilna oseba poklicno opravljati delo v vojski. Zaradi neizpolnjevanja pogoja ustrezne izobrazbe je tudi za civilne osebe kot sankcija določeno prenehanje delovnega razmerja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odločbi št. 1004-82/2006-3 z dne 29. 6. 2006 in št. 1004-82/2006-9 z dne 6. 9. 2006 razveljavita in da se ugotovi, da ima tožnik s toženo stranko sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas in mu dne 13. 9. 2006 ni prenehalo. Posledično je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna izplačati tožniku zapadle neto plače od 13. 9. 2006 dalje do ponovne reintegracije, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter odvesti davke in prispevke. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je ugotovilo, da je bil tožnik nazadnje razporejen na formacijsko dolžnost „čistilka“ (civilna oseba), za katero se zahteva I. stopnja strokovne izobrazbe. Ker je predložil toženi stranki ponarejeno spričevalo o končanem osmem razredu osnovne šole, tožena stranka pa nima sistemiziranega delovnega mesta, za katero bi se zahtevala nižja izobrazba od končane osnovne šole, mu je na podlagi šestega odstavka 88. člena Zakona o obrambi (ZObr – Ur. l. RS, št. 82/1994 in nadaljnji) utemeljeno izdala odločbo o prenehanju delovnega razmerja.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo. Obrazložilo je, da šesti odstavek 88. člena ZObr velja le za tiste delavce, ki poklicno opravljajo delo na obrambnem področju. Mednje tožnika, ki je bil civilna oseba in ni bil razporejen na vojaško dolžnost, ni mogoče uvrstiti.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se v skladu s 14. a točko 5. člena ZObr tudi civilne osebe štejejo za delavce, ki poklicno opravljajo delo na obrambnem področju, zato tudi za njih velja šesti odstavek 88. člena ZObr. Ker tožnik ni izpolnjeval pogoja izobrazbe, mu je bilo delovno razmerje odpovedano skladno z zakonom. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

4. Revizija je utemeljena.

5. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji).

6. Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka revizija ne uveljavlja, zato v tem obsegu Vrhovno sodišče izpodbijane sodbe ni moglo in ni smelo preizkusiti.

7. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

8. Šesti odstavek 88. člena ZObr med drugim določa, da delavcu, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev, določenih s tem zakonom za poklicno delo na obrambnem področju, preneha delovno razmerje v ministrstvu z dnem dokončnosti akta o prenehanju delovnega razmerja. Drugostopenjsko sodišče je presodilo, da za tožnika, ki dela poklicno v vojski kot civilna oseba, citirano določilo ne velja, saj ni bil razporejen na vojaško dolžnost in se ne šteje za delavca, ki poklicno opravlja delo na obrambnem področju. Revizija takšno stališče utemeljeno izpodbija. Kot poseben pogoj, ki ga mora izpolnjevati tisti, ki želi poklicno opravljati vojaško službo, je v 2. alinei tretjega odstavka 88. člena ZObr predpisana tudi ustrezna izobrazba. Ta se ne zahteva samo za osebe, ki želijo opravljati vojaško službo (vojake), temveč se na podlagi četrtega odstavka 88. člena ZObr zahteva tudi za tiste, ki želijo kot civilna oseba poklicno opravljati delo v vojski. Iz ZObr nadalje izhaja, da je zaradi neizpolnjevanja pogoja ustrezne izobrazbe tudi za civilne osebe kot sankcija določeno prenehanje delovnega razmerja. Na podlagi šestega odstavka 88. člena ZObr velja ta sankcija v primeru neizpolnjevanja pogojev, ki so določeni za poklicno delo na obrambnem področju. Na podlagi 14a. točke 5. člena ZObr se za delavca, ki poklicno opravlja delo na obrambnem področju, šteje tudi civilna oseba, ki poklicno dela v vojski, torej tudi tožnik. Ker je tožena stranka ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja zahtevane izobrazbe, mu je zato na podlagi šestega odstavka 88. člena ZObr utemeljeno izdala odločbo o prenehanju delovnega razmerja.

9. Tožnik je v postopku pred sodiščem zmotno zatrjeval, da bi morala tožena stranka upoštevati zakonsko predviden postopek, ki je v ZDR določen za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče (sodba VIII Ips 203/2008 z dne 12. 5. 2009), da v primeru prenehanja delovnega razmerja na podlagi šestega odstavka 88. člena ZObr ni mogoče uporabiti delovnopravnih določil iz ZDR o redni in izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pojasnilo je, da gre za drug način prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki je urejen v področnem zakonu in ki ga dopuščata tako 3. točka prvega odstavka 154. člena ZJU(1) kot tudi 7. alinea 75. člena ZDR(2).

10. Neutemeljeno je tudi tožnikovo sklicevanje, da bi morala tožena stranka v skladu z določilom 93. člena ZObr preveriti možnost njegove razporeditve. V skladu s citiranim določilom imata pravico do razporeditve na ustrezno delo v ministrstvu ali v drugem državnem organu vojak, ki po izteku pogodbeno dogovorjenega roka zaradi starosti ne more podaljšati pogodbe o zaposlitvi (tretji odstavek), in pripadnik stalne sestave, ki mu je zaradi posledic poškodbe pri delu ali poklicne bolezni priznana invalidnost (deveti odstavek). Določilo 93. člena ZObr se tako ne nanaša tudi na delavca na obrambnem področju, za katerega zakon določa prenehanje delovnega razmerja zaradi neizpolnjevanja pogoja zahtevane izobrazbe.

11. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko zavrnilno sodbo. Glede na načelo uspeha v postopku je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Glede načina prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi javnega uslužbenca je v prvem odstavku 154. člena ZJU določeno, da le-ta preneha veljati na načine, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih, po samem zakonu pa tudi na drug način, če tako določa ta zakon oziroma področni zakon, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev v organih (3. točka prvega odstavka citiranega člena).

Op. št. (2): V 75. členu ZDR sta med drugim kot način prenehanja pogodbe o zaposlitvi določeni redna in izredna odpoved (4. alinea), dovoljeni pa so tudi drugi primeri prenehanja, ki jih določa zakon (7. alinea).