Supreme Court dismisses teacher's revision request citing prior precedent and lack of new legal grounds.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiffs' request to allow a revision of a final labor court judgment. Teachers argued that the lower court incorrectly treated wage difference claims as direct monetary claims, contradicting established precedent where such claims require prior administrative resolution. The court declined to grant the revision because similar issues had already been uniformly decided in multiple prior cases, rendering the request legally unfounded.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 367. a člen; 339. člen, 15. točka drugega odstavka: The Supreme Court will not grant a revision request if the legal issue has already been resolved in similar prior cases, as no new legal grounds or significant procedural violations justify overturning the established precedent.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Ker je bilo o podobnih zahtevkih tožečih strank (učiteljev) pred Vrhovnim sodiščem enako odločeno že v večih (tudi vzorčnih) zadevah, niso podani razlogi za dopustitev revizije.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je ugodilo denarnim zahtevkom tožnic za plačilo razlike plače za čas od 1. 11. 2002 do 31. 10. 2007, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožene stranke in stranskega intervenienta sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbene zahtevke kot neutemeljene zavrnilo. Postavilo se je na stališče, da je sodišče prve stopnje zmotno obravnavalo tožbene zahtevke kot denarno terjatev iz delovnega razmerja, glede katere bi bilo mogoče neposredno sodno varstvo. Ker je bil količnik za obračun plače razviden iz vsakokratnega plačilnega lista, bi morale tožnice predhodno uveljavljati varstvo pravic pri toženi stranki, oziroma zahtevati spremembo količnikov za obračun plače, ki se določajo z odločbo ali pogodbo o zaposlitvi. Količniki za določitev plače tožnicam so bili nedvomno določeni s sklepi pristojnih organov.
3. V zvezi s pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje so tožnice vložile predlog za dopustitev revizije. Navajajo, da je sodišče druge stopnje odločilo v nasprotju s stališči, ki jih je zavzelo Vrhovno sodišče v zadevi VIII Ips 153/2009, to je, da je tovrstne denarne zahtevke tožnic mogoče neposredno uveljavljati pred sodiščem in da je temelj za odločitev o takem zahtevku pravnomočna odločba delodajalca, ne pa že vsakokratni plačilni list. Kolikor pa sodišče predpostavlja, da je bilo tudi o določitvi plač tožnic pri toženi stranki odločeno s pravnomočno odločbo ali sklepom, gre za potvarjanje dejanskega stanja, oziroma gre za nasprotje z vsebino listin in zapisnikov o izvedbi dokazov, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožnice navajajo, da bi sodišče moralo dopustiti revizijo, ker gre za pomembno pravno vprašanje, kaj je denarna terjatev, ki se lahko neposredno uveljavlja pred delovnim sodiščem. Odgovor na to vprašanje je pomemben za zagotovitev pravne varnosti in učinkovitega sodnega varstva in je od njega odvisno, ali so delavci dolžni zahtevati varstvo pravic oziroma odpravo kršitev pri delodajalcu tudi ob prejemu neustreznega plačilnega lista ali obvestila delodajalca.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Ker je bilo o podobnih zahtevkih tožečih strank (učiteljev in učiteljic) pred Vrhovnim sodiščem enako odločeno že v večih (tudi vzorčnih) zadevah (npr. VIII Ips 173/2009 z dne 25. 5. 2009, VIII Ips 141/2009, VIII Ips 159/2009 in VIII Ips 171/2009, vse z dne 26. 5. 2009), niso podani razlogi za dopustitev revizije v smislu določb 367. a člena ZPP. Zato je sodišče predlog za dopustitev revizije kot neutemeljen zavrnilo.