Sodba I Up 219/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Za odločanje o pravici do doplačila k stroškom za nakup ortopedskega pripomočka je pristojen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ne upravna enota.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 10.4.2001. Upravna enota N.m. je kot organ prve stopnje z odločbo z dne 16.1.2001, zavrnila zahtevo tožeče stranke za priznanje pravice do doplačila za nakup ortopedskega pripomočka (očesne proteze). Tožena stranka je kot organ druge stopnje v pritožbenem postopku po uradni dolžnosti odpravila odločbo prve stopnje ter odločila, da se zadeva odstopi v reševanje Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v reševanje. V obrazložitvi sodbe upravno sodišče navaja, da je tožnik podal zahtevo za doplačilo pri nakupu ortopedskega pripomočka - očesne proteze, ki se na podlagi 2. odstavka 40. člena Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 2/97 - odl. US, 19/97, 21/97 - popr. in 75/97 - ZVojI) zagotavlja v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zato je za priznanje pravice do ortopedskega pripomočka in do doplačila, katerega zahteva stranka, pristojen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Tožena stranka je odločbo organa prve stopnje odpravila in odločila v skladu z določbo 250. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Po presoji sodišča prve stopnje je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, pravilni so razlogi, ki jih je navedla v svoji odločbi. Prvostopno sodišče zavrača tožnikovo trditev v tožbi, da organ prve stopnje ni odločil v celoti o njegovem zahtevku. Iz tožnikove vloge z dne 23.8.2000 izhaja, da je pri upravnem organu zahteval ortopedski pripomoček - očesno protezo, o čemer je bilo nato tudi odločeno.

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je za odločanje o tožnikovem zahtevku pristojen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj to izhaja iz 2. odstavka 40. člena ZVojI in 4. točke 1. odstavka 23.

člena ZZVZZ.

Tožnik v pritožbi navaja, da ni zadovoljen z izpodbijano sodbo, s katero se mu zavračajo nekatere pravice vojnega invalida. Poškodbo glave je dobil v času služenja vojaškega roka in ne kje drugje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Ni utemeljen pritožbeni ugovor, da se tožniku zavračajo pravice, ki naj bi mu šle kot vojaškemu mirnodobnemu invalidu. V izpodbijani sodbi je upravno sodišče pravilno ugotovilo, da je tožnik z vlogo z dne 23.8.2000 pri upravnem organu prve stopnje zahteval ortopedski pripomoček - očesno protezo. Za odločanje o tem zahtevku, torej o pravici do doplačila k stroškom za ta pripomoček pa je na podlagi 2. odstavka 40. člena ZVojI, tretje alinee 6. točke 1. odstavka 23., 24., 25. in 26. člena ZZVZZ pristojen odločati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ne upravna enota. Zato je odločitev tožene stranke pravilna. Tožena stranka je po uradni dolžnosti odpravila odločbo Upravne enote Novo mesto, saj je ta odločala o zahtevku za katerega ni pristojna, ter odločila, da se navedena zadeva odstopi pristojnemu Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v nadaljnje reševanje.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.