Sodba I Up 531/2005 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Pisna izjava prosilca o njegovem premoženjskem stanju ne more biti zadostna podlaga za odobritev brezplačne pravne pomoči, če pri pristojnih organih pridobljeni podatki kažejo, da je dejansko stanje glede obsega premoženja drugačno.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) ugodilo tožbi tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 8.11.2004 in navedeno odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. S to odločbo je tožena stranka pritožniku odobrila redno brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v kazensko preiskovalni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje presodilo, da je utemeljen tožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja o premoženjskem stanju prosilca za brezplačno pravno pomoč (BPP). Iz potrdila Oddelka za upravne notranje zadeve Upravne enote M.S. z dne 22.11.2004, ki ga je tožeča stranka priložila tožbi izhaja, da ima pritožnik poleg premoženja, ki ga je navedel v pisni izjavi, na svoje ime registriran tudi traktor in priklopno vozilo. V ponovnem postopku bo zato morala tožena stranka dopolniti postopek glede ugotovitve premoženjskega stanja prosilca in njegovih družinskih članov in presoditi, ali so podani pogoji za uporabo določbe 3. odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

Stranka z interesom v tem upravnem sporu B.R. v pritožbi navaja, da sta bila traktor in priklopnik nazadnje registrirana v bivši SFRJ in dejansko več ne obstajata. Pa tudi če bi traktor še imel, bi bila njegova tržna vrednost cca 50.000 - 80.000 SIT, kar pa ne bi bistveno spremenilo njegovega materialnega položaja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zavrne in potrdi odločbo tožene stranke.

Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo sklicuje na določbo 20.

člena ZBPP, po kateri se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca.

Strokovna služba za BPP lahko preveri premoženjsko stanje prosilca pri pristojnih organih, mora pa ga preveriti, če to zahteva organ za BPP ali državni pravobranilec. Glede na navedeno določbo v obravnavanem primeru služba za BPP ni bila dolžna preveriti premoženjskega stanja prosilca. Organ za BPP je namreč ocenil, da to ni potrebno, saj ni razloga, da prosilcu ne bi verjel, preverjanja premoženjskega stanja pred odobritvijo BPP pa tudi ni zahtevalo Državno pravobranilstvo RS. Meni, da v tem primeru, ko je bila odločba o odobritvi BPP že izdana, ni mogoče uporabiti določbe 3.

odstavka 20. člena ZBPP, ampak je mogoče izvesti le postopek po določbi 4. odstavka 20. člena ZBPP.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 19. člena ZBPP se ne glede na določbe tega zakona brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač. Kot premoženje se šteje vse premično in nepremično premoženje, s katerim prosilec in njegovi družinski člani lahko razpolagajo (3. odstavek 19. člena). Tudi po presoji pritožbenega sodišča za ugotovitev tožene stranke, da prosilec oziroma njegova družina nima premoženja v smislu navedenih določb, ni zanesljive podlage. Tožena stranka je namreč to ugotovitev oprla na pisno izjavo prosilca ter na podlagi te izjave ugotovila obseg njegovega premoženja. Ugotovila je, da je prosilec lastnik osebnega avtomobila, katerega vrednost je 500.000,00 SIT in torej ne presega višine 20 minimalnih plač. Res je sicer, da se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, vendar pa ga strokovna služba lahko preveri pri pristojnih organih, ki vodijo evidenco o posamezni vrsti premoženja. Ker tožena stranka tako ni ravnala, tožeča stranka pa prav s podatki pristojnega organa dokazuje drugačno dejansko stanje glede obsega pritožnikovega premičnega premoženja, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Na drugačno odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati pavšalne navedbe v pritožbi, da traktor in priklopnik dejansko več ne obstajata ter o njuni nizki tržni vrednosti.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.