Sklep II Ips 292/93 · Sklep II Ips 292/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Predlagateljica bi si morala svojo pravico do revizije zagotoviti s tem, da bi z zneskom ocenila vrednost svojega interesa za izpodbijanje sklepa sodišča druge stopnje. Ker tega ni storila, njena revizija ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku).

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je naložilo predlagateljici, da plača nasprotnemu udeležencu za nezazidano stavbno zemljišče parceli št. 1876 in 1877 odškodnino, katero je določilo v znesku 1,564.800,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje do plačila. Predlagateljičino pritožbo proti sklepu sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Predlagateljica je vložila proti sklepu sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnaga prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in nasprotnemu udeležencu, ki je vložil odgovor na revizijo. V njem izpodbija revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije. Revizija ni dovoljena. Po 103.čl. Zakona o nepravdnem postopku je v postopku za določitev odškodnine proti odločbi sodišča druge stopnje dovoljena revizija, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo Zakon o pravdnem postopku predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije. Po zadnji noveli Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 55/92) je revizija dovoljena, če vrednost presega znesek 80.000,00 SIT. Zaradi načelnega izhodišča v 34.čl. Zakona o nepravdnem postopku, da revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače, ni mogoče široko razlagati pogojev za dovoljenost revizije. Predlagateljica bi si morala svojo pravico do revizije zagotoviti s tem, da bi z zneskom ocenila vrednost svojega interesa za izpodbijanje sklepa sodišča druge stopnje. Ker tega ni storila, njena revizija ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392.čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37.čl. Zakona o nepravdnem postopku).