Sodba I Up 196/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Investitorjema je bil pravilno izrečen ukrep urbanističnega inšpektorja, saj v času posega v prostor nista imela veljavnega upravnega dovoljenja.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 15.1.2002, s katero je bila zavrnjena njuna pritožba zoper odločbo urbanističnega inšpektorja, Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 9.6.2000. Z navedeno odločbo je bilo med drugim odločeno, da morata tožnika kot investitorja v roku 30 dni po prejemu odločbe odstraniti leseno nadstrešnico, ki stoji na osmih lesenih stebrih, tlorisnih dimenzij 8 m x 8,8 m, višine 4,5 m, z dvokapno streho lesene konstrukcije, na zemljišču parc. št. 708 k.o. H. ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da gre v tem upravnem sporu za ukrep urbanističnega inšpektorja, izrečen na podlagi 73. člena ZUN. V zadevi ni sporno, da sta tožnika investitorja posega, ravno tako ni sporen sam obseg posega, niti ni sporno, da tožnika za gradnjo nista pridobila dovoljenja. Glede na tako dejansko stanje je tudi po presoji sodišča tožena stranka utemeljeno zavrnila njuno pritožbo zoper odločbo prvostopnega upravnega organa, s katero jima je bil izrečen inšpekcijski ukrep. Kolikor tožnika v tožbi ponavljata pritožbene navedbe, je nanje izčrpno, pravilno in popolno odgovorila že tožena stranka. Tožena stranka je pravilno zavrnila in obrazložila ugovore tožnikov, ki jih ponavljata tudi v tožbi, glede funkcionalnega zemljišča, saj na izrek ukrepa po 73. členu ZUN ta okoliščina ne vpliva. Ravno tako je potrebno za poseg v prostor, tudi če je na funkcionalnem zemljišču, ustrezno upravno dovoljenje. Tožena stranka je preverila uporabo materialnega prava in obrazložila razloge za uporabo 1. odstavka 73. člena ZUN ter pravilno pojasnila, zakaj drugačna sanacija nedovoljenega posega v prostor ni potrebna oziroma drugačen ukrep ni možen.

Tožnika izpodbijata sodbo iz vseh v ZUS določenih pritožbenih razlogov. Navajata, da je predmetna nadstrešnica pomožni objekt, ki stoji na funkcionalnem zemljišču stanovanjske hiše. V postopku tožena stranka in sodišče prve stopnje nista ugotavljala ali je sanacija možna, in, ali je sploh mogoča vzpostavitev v prejšnje stanje. Pri Občini R. sta vložila pobudo za spremembo družbenega plana, da se celotna parc. štev. 708 k.o. H. opredeli kot stavbno zemljišče. Za predmetni poseg v prostor bosta pridobila upravno dovoljenje, saj je Občina R. na njuno pobudo že sprejela predlog, da poseg ni v nasprotju z izhodišči državnega in občinskega plana. Predlagata, da vrhovno sodišče pritožbi ugodi in odpravi sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi gre za ukrep urbanističnega inšpektorja, izrečen po 1.

odstavku 73. člena ZUN, ki določa, da če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bilo v zadevi pravilno ugotovljeno, da tožnika kot investitorja navedenega posega v prostor v času, ko jima je bil izrečen inšpekcijski ukrep, za navedeni poseg nista imela veljavnega upravnega dovoljenja.

Že tožena stranka je v odločbi pravilno presodila vse pritožbene ugovore tožnikov, na katere se sklicujeta tudi v tožbi in tudi sedaj v pritožbi. Okoliščina, da je poseg v prostor izvršen na funkcionalnem zemljišču njune stanovanjske hiše in naj bi šlo le za pomožni objekt, na pravilnost odločitve ne more vplivati, saj bi si morala tudi v takem primeru pred začetkom gradnje pridobiti ustrezno upravno dovoljenje (odločbo o priglasitvi del). Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor, da urbanistični inšpektor ni ugotavljal možnost sanacije navedenega posega, oziroma, ali je vzpostavitev v prejšnje stanje sploh mogoča. Določba 2. odstavka 73. člena ZUN ureja povsem drug primer, ko je zaradi naloženega inšpekcijskega ukrepa potrebna sanacija in so prav zaradi te sanacije potrebna ustrezna dovoljenja. V tem primeru pa ne gre za takšno sanacijo, ampak je urbanistični inšpektor ugotovil, da sta tožnika postavila leseno nadstrešnico, ne da bi si pred tem pridobila ustrezno upravno dovoljenje. Za ta postopek je neupoštevno tudi sklicevanje tožnikov na spremembo občinskega družbenega plana in opredelitev njunega zemljišča v celoti za stavbno zemljišče. Zazidljivost zemljišča se namreč v inšpekcijskem postopku ne presoja, ampak se ugotavlja le, ali je investitor izvedel določen poseg v prostor brez ustreznega pravnomočnega upravnega dovoljenja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.