Sodba I Up 695/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Glede na izrecno določbo 324. člena ZUP, vložitev pravnega sredstva, ki ga novi ZUP ne predvideva, ni bila utemeljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 17.12.2002, s katero je ta zavrnila pritožbo tožnikov zoper sklep Upravne enote J. z dne 15.11.2002. Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ zavrgel zahtevo tožnikov za spremembo pravnomočne odločbe Upravne enote J. z dne 2.4.1998, s katero je bila zavrnjena zahteva za denacionalizacijo zemljišča s parc. št. 117/4, 121/1 in 127/2, vse k.o. H.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe 324. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, ZUP) in navaja, da se zahteve in pravna sredstva, vložena po uveljavitvi ZUP (1.4.2000) rešujejo po določbah novega ZUP. Tega izrednega pravnega sredstva razveljavitve in spremembe pravnomočne odločbe s privolitvijo ali na zahtevo stranke, ki ga je urejal 265. člen ZUP/86, novi ZUP več ne dopušča, kar med strankami niti ni sporno. Zato je po presoji sodišča prve stopnje prvostopenjski upravni organ pravilno zavrgel zahtevo tožnikov za spremembo pravnomočne odločbe, vloženo dne 18.9.2002, ki je bila oprta na 265. člen ZUP/86. Podlage za uporabo izrednega pravnega sredstva spremembe pravnomočne odločbe tudi ne daje 46. člen Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 in 64/01, ZUstS) v zvezi z 49. členom tega zakona, kot to zmotno menita tožnika v tožbi. Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo, št. U-I-130/01, ni odločilo o odpravi podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, temveč je podalo ustavno skladno razlago posamičnih določb Zakona o denacionalizaciji (ZDen).

Tožnika vlagata pritožbo zoper izpodbijano sodbo in navajata, da je ta sodba krivična in nezakonita. Stališče upravnega sodišča, da tožnika nimata nobenega sredstva, s katerim bi uveljavila svoj zahtevek zaradi kršitve materialnega zakona, je napačno in sicer zaradi ZDen, ki izrecno odkazuje na uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku in ker jima jemlje pravico, ki sta jo že imela ob vložitvi zahtevka za denacionalizacijo. Denacionalizacijski postopek je tekel po ZUP/86 in po tem zakonu je to pravno sredstvo predvideno. Menita, da se postopek denacionalizacije razteza tudi na izredna pravna sredstva, dokler ta niso izčrpana. Izpodbijana sodba se sklicuje na ZUP/99, ki tega pravnega sredstva nima. Prvostopenjsko sodišče si jemlje pravico in pojem "pravno sredstvo" oži samo na redno pravno sredstvo. Te pravice pa prvostopenjsko sodišče nima.

Taka razlaga pomeni retroaktivno moč zakona, saj jemlje državljanom pravico, ki so jo že imeli. Gre za denacionalizacijski postopek, v katerem je bil napačno uporabljen zakon, čeprav je tudi vrhovno sodišče podpiralo tako uporabo, napačna uporaba zakona pa ne more biti v škodo državljanov.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

V obravnavani zadevi ni sporno, da sta tožnika vložila "zahtevo za nov postopek" ki sta jo opredelila kot vlogo stranke za spremembo pravnomočne odločbe na podlagi 265. člena ZUP/86. Vloga tožnikov z dne 17.9.2002, ki je bila poslana priporočeno po pošti in je bila naknadno dopolnjena z vlogo z dne 18.9.2002, ki jo je upravni organ prejel dne 19.9.2002, je bila podana v času, ko je že veljal novi ZUP, nanašala pa se je na denacionalizacijsko zadevo, ki je bila pravnomočno končana s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I Up 1953/98 z dne 11.4.2001. Zato, glede na izrecno določbo 324. člena ZUP, vložitev pravnega sredstva, ki ga novi ZUP ne predvideva, ne glede na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-130/01-18 z dne 23.5.2002, ni bila utemeljena. To pa sta pravilno ugotovila tudi sodišče prve stopnje in tožena stranka. Pritožbeno sodišče se tudi strinja s sodiščem prve stopnje, da z navedeno odločbo Ustavno sodišče Republike Slovenije ni odločilo o odpravi podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, kar je po določbi 46. člena ZUstS podlaga za zahtevek za odpravo oziroma spremembo posamičnih aktov, temveč je podalo le ustavno skladno razlago posameznih določb ZDen. Zato pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.