Sodba I Up 99/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Ni podlage za priznanje statusa in pravic po ZPKri, če iz predloženih obsodb ne izhaja, da je bila oseba v sodnem postopku zlorabljena zaradi razrednih, političnih ali ideoloških razlogov in obsojena v nasprotju z načeli pravne države.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče RS zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 19.6.2001, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo zahtevo za priznanje statusa bivšega političnega zapornika. V razlogih sodbe sodišče navaja, da Zakon o popravi krivic (Uradni list RS, št. 59/96, 68/98 odl.US 61/99 odl.US-ZPKri) določa koga je šteti za bivšega političnega zapornika, pogoje za pridobitev pravice do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter določa postopek za uveljavljanje teh pravic. Iz navedenih določb izhaja, da je namen zakona poprava krivic zaradi neupravičenih obsodb, ki so v nasprotju z načeli in pravili pravne države.

Pravico do uveljavljanja statusa bivšega političnega zapornika imajo osebe, ki so bile obsojene ali jim je bila odvzeta prostost na podlagi predpisov iz 3. člena ZKPri ali drugih predpisov, če je bil zakon zlorabljen zaradi razrednih, političnih ali ideoloških razlogov. Upravno sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnik s predloženo sodbo Občinskega sodišča Slovenska Bistrica z dne 24.1.1997 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 15.3.1977 ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa bivšega političnega zapornika.

Iz vsebine citiranih sodb izhaja, da je tožnik ogrožal varnost več oseb z resno grožnjo, da bo napadel njihovo življenje ali telo s tem, da je dne 10.11.1976 okoli 13.30 ure prišel na sejo delavskega sveta OMR TOZD E. S.B. in skotalil po tleh do miz, kjer je bilo 19 udeležencev seje ovalno pločevinasto škatlo, velikosti 20 x 10 cm, ki je imela na enem koncu zamašek s petardo, ki jo je prižgal in rekel: "Ni RTP za v luft spustiti, ampak vi", nakar je prižgana petarda začela tleti in goreti ter je nastal splošni preplah in so nekateri udeleženci začeli skakati skozi okna.

Odvzem prostosti ne temelji na uporabi predpisov iz 3. člena ZPKri, niti iz spisa ne izhaja, da je bil tožnik v sodnem postopku zlorabljen zaradi razrednih, političnih ali ideoloških razlogov, torej obsojen v nasprotju z načeli in pravili pravne države. Čeprav tožnik v tožbi navaja, da ga je obsodilo sodišče združenega dela kot politično sodišče, vendar podatki upravnega spisa, ki temeljijo na prej citiranih sodbah kazenskih sodišč, ne podprejo njegove navedbe, prav tako pa glede na določbe ZPKri niso pravno relevantne navedbe, da mu je bila s takšno odločitvijo odvzeta pravica do dela.

Zato sodišče v konkretnem sporu teh navedb ni moglo upoštevati.

V pritožbi tožnik navaja, da verjame, da se je upravno sodišče poglobilo v obe kazenski sodbi, neupravičeno pa je zanemarilo sodišče združenega dela, kjer je bila ista oseba predsednik senata in "v funkciji tožilca". Iz spisov je razvidno, da ga je tožilstvo ožigosalo kot razrednega sovražnika.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje z uporabo pravilnih določb materialnega prava in na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja tudi pravilno odločilo. Na podlagi predloženih sodb, s katerimi je bil tožnik pravnomočno spoznan za krivega kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 2. odstavku 153.

člena Kazenskega zakonika ter obsojen na tri mesece zapora tudi po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za priznanje statusa in pravic po določbah ZPKri. Pravilna je namreč presoja, da podatki iz navedenih obsodb ne dajejo podlage za sklepanje, da je bil tožnik v sodnem postopku zlorabljen zaradi razrednih, političnih ali ideoloških razlogov in torej obsojen v nasprotju za načeli pravne države. Prav tako so pravilni razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo sklicevanje na sodišče združenega dela. Ostale pritožbene navedbe pa tudi ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča, saj niso pravno pomembne v tej zadevi, niti se z njimi ugotovitvam sodišča prve stopnje ne ugovarja.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.