Sodba I Up 1358/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO] Pravnemu nasledniku denacionalizacijskega upravičenca ni mogoče odreči statusa stranke v postopku parcelacije, ki ga je samostojno vodil geodetski organ med denacionalizacijskim postopkom.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 9.2.2001, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Območne geodetske uprave L., Izpostava L., z dne 6.11.2000, s katerim je prvostopenjski organ dovolil obnovo postopka parcelacije zemljišč parcelna št. 567/2 in 567/3 k.o. Č. in sicer tako, da se postopek obnovi ob sodelovanju J.Č. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z obrazložitvijo odločbe tožene stranke in z razlogi, ki jih v njej navaja ter se sklicuje na 2. odstavek 67. člena ZUS. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 26/74 in 42/86, ZZKat), ki v 5. in 26. členu določa aktivno stranko v postopkih zemljiškega katastra. Navaja, da se glede stranskih udeležencev v tem postopku uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), ki stranko opredeljuje v 49. členu. V denacionalizacijskem postopku se je odločalo o vračanju parcele, št. 567/2 k.o. Č., ki je bila predmet sprememb v geodetskem postopku. Parcelacija zemljišč je takšen upravni postopek, ki vpliva na možnost vračanja podržavljenega premoženja v naravi. Zato je treba denacionalizacijskem upravičencu oziroma njegovemu pravnemu nasledniku omogočiti sodelovanje v obravnavanem postopku kot stranskemu udeležencu. Parcela, št. 567/2, vl. št. 520 k.o. Č., glede katere se je v obravnavanem postopku ugotovila drugačna vrsta rabe, parcela pa se je tudi delila, je bila predmet denacionalizacijskega postopka po upravičencu I.Č. Obseg in vrsta rabe zemljišča, ki je predmet denacionalizacije, pa nedvomno posegajo v pravice denacionalizacijskega upravičenca. Ne glede na to, da spremembe niso bile upoštevane v denacionalizacijskem postopku, tudi po presoji sodišča prve stopnje ni mogoče odreči denacionalizacijskemu upravičencu oziroma njegovemu nasledniku pravico do udeležbe v postopku, ki ga je samostojno vodil geodetski organ. Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje. Navaja, da je bila izvedena parcelacija opravljena le zaradi izpolnitve obveznosti po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP), po katerem je bila tožeča stranka v postopku lastninskega preoblikovanja dolžna kmetijska zemljišča prenesti na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, s tem pa ni v ničemer posegla v pravice denacionalizacijskega upravičenca, zamenjal se je le zavezanec za vračilo podržavljenega kmetijskega zemljišča. Parcelacijo je bila dolžna izvesti, saj namembnost parcelne številke 567/2 k.o. Č. ni enotna, del parcelne številke je kmetijsko zemljišče, ki ga je bila tožeča stranka dolžna prenesti na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, del pa stavbno zemljišče, ki ni bilo predmet prenosa. Storitev je bila opravljena zaradi izpolnitve obveznosti po ZLPP po meji kmetijskega in stavbnega zemljišča na podlagi veljavnih urbanističnih dokumentov in zato denacionalizacijski upravičenec ni imel pravnega interesa za udeležbo v obravnavanem postopku. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje. Tudi po presoji pritožbenega sodišča, je bil v obravnavani zadevi izpolnjen pogoj iz 9. točke 260. člen ZUP za obnovo postopka, kot sta to pravilno ugotovila sodišče prve stopnje in tožena stranka. Parcela, št. 567/2, vl. št. 520 k.o. Č., glede katere se je v postopku parcelacije ugotovila drugačna vrsta rabe, parcela pa se je tudi delila, je bila namreč predmet denacionalizacijskega postopka po upravičencu I.Č. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča pravnemu nasledniku denacionalizacijskega upravičenca v obravnavani zadevi ni mogoče odreči statusa stranke v postopku parcelacije parc. št. 567/2 k.o. Č., ki ga je samostojno vodil geodetski organ med denacionalizacijskim postopkom. Zato pritožbeni ugovor, da je šlo za izpolnitev zakonske obveznosti po ZLPP, ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.