Sodba in sklep I Up 1125/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijani sklep in sodba.

[JEDRO]

Če Vlada RS ugotovi, da za prosilca ni podan interes RS za sprejem v državljanstvo RS, ji svoje odločitve ni treba obrazložiti, MNZ pa izda odločbo na podlagi mnenja Vlade.

Če stranka ne predloži predpisanih dokazil, da izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks, se zahtevek stranke zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sklepa in sodbe) je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 2.10.2002, s katero tožena stranka ni ugodila prošnji za sprejem tožnikov v državljanstvo Republike Slovenije, ker je Vlada Republike Slovenije s sklepom ugotovila, da za navedene prosilce niso izpolnjeni pogoji iz 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS, Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92 in 13/94).

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi in razlogom, ki jih je za svojo odločitev navedla tožena stranka v svoji odločbi. Prvostopno sodišče je pojasnilo vsebino določbe 13. člena ZDRS in pojasnilo, da je Vlada na seji dne 18.12.2001 ob obravnavanju te prošnje ugotovila, da ne obstoja interes Republike Slovenije za sprejem tožnikov v državljanstvo Republike Slovenije. Na to mnenje je tožena stranka pravilno oprla svojo odločitev. Kot neutemeljen pa je prvostopno sodišče zavrnilo tožbeni ugovor, da bi morala Vlada pojasniti, zakaj ni podan interes države za sprejem tožnikov v državljanstvo RS. S sklepom (2. točka izreka sklepa in sodbe) pa je prvostopno sodišče zavrnilo zahtevek tožnikov za oprostitev plačila sodnih taks, ker tožniki svojemu predlogu niso predložili nobenega od zahtevanih potrdil iz 3. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST, Uradni list SRS, št. 30/78 - Uradni list RS, št. 121/2003), kljub pozivu sodišča, da naj ta potrdila predložijo v naknadnem roku.

Tožniki vlagajo pritožbo zoper sodbo in sklep, prerekajo vse navedbe sodbi in sklepu ter vztrajajo pri svojih tožbenih trditvah in predlogih. Predlagajo, da pritožbeno sodišče ponovno preuči pritožbo in izda pozitivni sklep.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, zanjo je pritožbeno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje.

Tožniki v pritožbi niso navedli novih razlogov, zaradi katerih izpodbijajo prvostopno sodbo, temveč so se sklicevali na tožbene razloge, ki pa jih je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo. Zato je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti preizkusilo, ali obstoja kateri od pritožbenih razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Ker je ugotovilo, da nobeden od teh razlogov ni podan, saj je bilo v obravnavanem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo in tudi niso bile storjene bistvene kršitve pravil postopka, je pritožbo tožnikov na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo in sklep prvostopnega sodišča.