Sodba II Ips 213/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO] Sodišče druge stopnje je pravilno štelo, da brzojavna pritožba tožeče stranke ni nepopolna vloga, katero bi lahko stranka dopolnila v roku iz 3. odst. 113. čl. Zakona o pravdnem postopku, saj vsebuje vse potrebno, da jo je mogoče obravnavati. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v okviru bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava (2. odst. 365. čl. ZPP), ne da bi upoštevalo obrazložitev pritožbe, ki je bila vložena po preteku pritožbenega roka.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da mu mora plačati toženec znesek 2.000 DEM v tolarski protivrednosti po tečaju Ljubljanske borze na dan plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje. Tožnikovo pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pri tem je upoštevalo le tožnikovo brzojavno pritožbo, ki ni bila obrazložena, ne pa tudi tožnikove pisne pritožbe, ki je bila vložena po preteku pritožbenega roka. Tožnik je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka v postopku pred sodiščem druge stopnje. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi sodbo sodišča druge stopnje, oziroma tudi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo v novo odločanje. V obrazložitvi revizije navaja, da je tožnik svojo brzojavno pritožbo ustrezno dopolnil v roku, ki ga določa 113. čl. ZPP. Zato bi moralo pritožbeno sodišče pri odločanju upoštevati tudi to dopolnitev. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena. Uveljavljani revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, da katerega naj bi prišlo na drugi stopnji, ni podan. Sodišče druge stopnje je pravilno štelo, da brzojavna pritožba tožeče stranke ni nepopolna vloga, katero bi lahko stranka dopolnila v roku iz 3. odst. 113. čl. Zakona o pravdnem postopku, saj vsebuje vse potrebno, da jo je mogoče obravnavati. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v okviru bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2.odst. 354.čl. ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava (2.odst. 365.čl. ZPP), ne da bi upoštevalo obrazložitev pritožbe, ki je bila vložena po preteku pritožbenega roka. Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo še glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava (386.čl. ZPP). Omenjene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ni ugotovilo. Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje pa sta sodišči prve in druge stopnje tudi materialnopravno pravilno odločili. Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).