Sklep II Ips 258/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Revizija, ki izpodbija pravnomočno zavrnitev zahtevka za plačilo 29,17 SIT iz tožbe, vložene 30.12.1987, je nedovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je presodilo, da je dodatek k pogodbi v delu, v katerem je določena končna cena za stanovanje, ničen. Toženi stranki je zato naložilo plačilo 29,16 SIT. Toženi stranki je naložilo še plačilo pogodbene kazni v znesku 19,94 SIT. Tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe, s katerim je tožena stranka uveljavljala plačilo 31,95 SIT, je prvostopenjsko sodišče zavrnilo. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje deloma spremenilo, deloma razveljavilo in deloma potrdilo, potem ko je deloma ugodilo pritožbi tožene stranke.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi tako, da sodbo sodišča druge stopnje tako spremeni, da v celoti potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Revizija ni dovoljena.

Revizijsko sodišče pritrjuje stališču, izraženemu v reviziji, da v konkretnem primeru ne gre za spor majhne vrednosti. Iz spisa namreč ni razvidno, da bi postopek pred sodiščem prve stopnje tekel po določbah 457. čl. ZPP in nasl. Zato se pritožbeno sodišče v razlogih ne bi smelo sklicevati na 1. odst. 458. čl. ZPP. Vendar pa kljub temu, da revident sicer pravilno opozarja, da ne gre za spor majhne vrednosti, revizija ni dovoljena.

Revident v reviziji izpodbija pravnomočno zavrnitev tožbenega zahtevka, s katerim je tožeča stranka uveljavljala ugotovitev, da je del dodatka k pogodbi ničen, ter plačilo iz te ugotovitve izvirajoče terjatve v znesku 291.692,00 takratnih din (sedaj 29,17 SIT). Ta znesek je odločilen za presojo dovoljenosti revizije v celoti, ker tožeča stranka glede zahtevka za delno ničnost dodatka k pogodbi ni navedla pravdnega interesa (382. čl. in 1. odst. 37. čl. ZPP). Primerjati pa ga je potrebno z mejnim zneskom, ki je bil določen v 382. čl.

ZPP, veljavnem ob vložitvi tožbe, t.j. 30.12.1987 (upoštevaje ob tem prehodne določbe novel ZPP, ki so se med drugim nanašale na povišanje vrednosti, odločilne za dovoljenost revizije - Ur.l. SFRJ 57/89, 20/92 in Ur. l. RS 55/92). Iz določila 382. čl. ZPP, ki ga je v konkretnem primeru potrebno uporabiti (Ur.l. SFRJ 4/77 - 74/87), izhaja, da je odločilni mejni znesek 800.000,00 takratnih din (sedaj 80,00 SIT). Revizija zato ni dovoljena (2. odst. 389. čl. ZPP). Revizijako sodišče je o njej odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (392.

čl. ZPP).