Sklep II Ips 261/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Revizija, ki izpodbija pravnomočno zavrnitev zahtevka za plačilo 74,20 SIT iz tožbe, vložena 30.12.1987, ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je presodilo, da je dodatek k pogodbi v delu, v katerem je določena končna cena za stanovanje, ničen. Toženi stranki je zato naložilo plačilo 74,19 SIT. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo, potem ko je ugodilo pritožbi tožene stranke. Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi tako, da sodbo sodišča druge stopnje tako spremeni, da potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Revizija ni dovoljena. Revident v reviziji izpodbija pravnomočno zavrnitev tožbenega zahtevka, s katerim je tožeča stranka uveljavljala ugotovitev, da je del dodatka k pogodbi ničen, ter plačilo iz te ugotovitve izvirajoče terjatve v znesku 741.992,00 takratnih din (sedaj 74,20 SIT). Ta znesek je odločilen za presojo dovoljenosti revizije v celoti, ker tožeča stranka glede zahtevka za delno ničnost dodatka k pogodbi ni navedla pravdnega interesa (382. čl. in 1. odst. 37. čl. ZPP). Primerjati pa ga je potrebno z mejnim zneskom, ki bil določen v 382. čl. ZPP, veljavnem ob vložitvi tožbe, t.j. 30.12.1987 (upoštevaje ob tem prehodne določbe novel ZPP, ki so se med drugim nanašale tudi na povišanje vrednosti spornega predmeta, odločilne za dovoljenost revizije - Ur.l. SFRJ 57/89, 20/92 in Ur. l. RS 55/92). Iz določila 382. čl. ZPP, ki ga je v konkretnem primeru potrebno uporabiti (Ur.l. SFRJ 4/77 - 74/87), izhaja, da je odločilni mejni znesek 800.000,00 takratnih din (sedaj 80,00 SIT). Revizija zato ni dovoljena (2. odst. 389. čl. ZPP). Revizijako sodišče je o njej odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (392. čl. ZPP).