Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Up 1146/2001 ECLI:SI:VSRS:2005:I.UP.1146.2001 AI generated

Sklep I Up 1146/2001 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep I Up 1146/2001
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. Na podlagi podatkov v upravnih spisih je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je predsednik senata sodišča prve stopnje, ki je odločal v obravnavanem upravnem sporu, sodnik, ki bi moral biti izločen, saj je podpisal odločbi prvostopnega organa, zoper katere je ta organ s sklepom zavrgel predlog tožeče stranke za obnovo denacionalizacijskega postopka, tožena stranka pa je s tožbo izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper ta sklep.

Legislator headnote

AI generated

Sklep I Up 1146/2001 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Prizadeta stranka H.P., ki jo zastopa D.L.K., odvetnik v M., v pritožbi zoper izpodbijano sodbo med drugim navaja tudi, da je pri izdaji izpodbijane sodbe sodeloval kot predsednik senata višji sodnik B.H., ki je tudi sicer sodeloval v upravnem postopku. Meni, da gre za absolutni izločitveni razlog, katerega kršitev pomeni po določbi 72. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Keywords

AI generated
predominantly political decision withdrawal of opposition preparation of votes suspension of naturalization nationalisation protection of the decision-making process
AI generated
Sodba I Up 237/2005
Po določbah 1. odstavka 260. člena ZUP je mogoče iz razlogov, ki so taksativno navedeni, obnoviti le postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva. To pomeni, da postopka, ki je končan s sklepom, ni mogoče obnoviti. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 10.10.2003, s katero je le-ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Upravne enote R. z dne 9.9.2002. Z navedenim sklepom je prvostopni upravni organ zavrgel tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega s sklepom Upravne enote R. z dne 8.1.1997, s katerim je prvostopni upravni organ zaradi nepopolne vloge zavrgel zahtevo za denacionalizacijo.
Sodba I Up 1234/2003
Postopka, ki je bil končan s sklepom, ni mogoče obnoviti, pri čemer pa ni pomemben razlog, zaradi katerega je bil zahtevek za denacionalizacijo zavržen.
Sodba I Up 97/2004
Drugačno razlaganje materialnega predpisa oziroma drugačno pravno naziranje ni razlog za obnovo postopka po 1.
sodba U 2406/2002
Obnova postopka je po 260. členu ZUP/99 (prej 249. člen ZUP/86) dopustna v primerih, ko je postopek končan z dokončno odločbo. Predmet odločanja v obnovi postopka je lahko samo zahtevek, zaradi katerega je bil začet prejšnji postopek, o zahtevku pa se odloči z odločbo (207. člen ZUP/99, prej 202. člen ZUP/86). Namen obnove postopka je namreč odprava morebitnih pomanjkljivosti v dejanskem stanju, kakršno je bilo podlaga za prejšnjo odločbo, in po naknadno ugotovljenem dejanskem stanju odločanje o zahtevku, zaradi katerega je bil začet prejšnji postopek.
sodba U 2165/2002
Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za okolje, prostor in energijo RS št.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

[JEDRO]

Na podlagi podatkov v upravnih spisih je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je predsednik senata sodišča prve stopnje, ki je odločal v obravnavanem upravnem sporu, sodnik, ki bi moral biti izločen, saj je podpisal odločbi prvostopnega organa, zoper katere je ta organ s sklepom zavrgel predlog tožeče stranke za obnovo denacionalizacijskega postopka, tožena stranka pa je s tožbo izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper ta sklep.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbi tožeče stranke, odločbo tožene stranke z dne 17.1.2000 odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Tožena stranka je s to odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Upravne enote R. z dne 18.8.1999, s katerim je navedeni prvostopni organ zavrgel predlog tožeče stranke za obnovo denacionalizacijskega postopka, končanega s pravnomočno delno in dopolnilno odločbo Upravne enote R. z dne 27.5.1997 in z dne 2.6.1998.

Prizadeta stranka H.P., ki jo zastopa D.L.K., odvetnik v M., v pritožbi zoper izpodbijano sodbo med drugim navaja tudi, da je pri izdaji izpodbijane sodbe sodeloval kot predsednik senata višji sodnik B.H., ki je tudi sicer sodeloval v upravnem postopku. Meni, da gre za absolutni izločitveni razlog, katerega kršitev pomeni po določbi 72. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Tožena stranka, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije - kot druga prizadeta stranka v tem upravnem sporu na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba je utemeljena.

Po vpogledu v upravne spise je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka, na kar mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Po določbi 2. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002), ki se na podlagi 1. odstavka 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, je vselej podana bistvena kršitev določb postopka, če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu izločen (1. do 5. točka 1. odstavka 70. člena ZPP). Sodnik je tedaj izločen po zakonu samem, čim se uresniči kakšen od naštetih razlogov. Zadošča torej objektivni obstoj teh razlogov.

Po določbi 5. točke 70. člena ZPP sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom. Na podlagi podatkov v upravnih spisih je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je predsednik senata sodišča prve stopnje, ki je odločal v obravnavanem upravnem sporu, sodnik, ki bi moral biti izločen, saj je podpisal navedeni odločbi citiranega prvostopnega organa z dne 27.5.1997 in 2.6.1998, zoper katere je navedeni prvostopni organ dne 18.8.1999 s sklepom zavrgel predlog tožeče stranke za obnovo denacionalizacijskega postopka, tožena stranka pa je s tožbo izpodbijano odločbo z dne 17.1.2000 zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper navedeni sklep.

Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (1. točka 1. odstavka in 3. odstavek 72. člena ZUS), ki je razlog za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, se pritožbeno sodišče ni opredelilo do ostalih pritožbenih navedb prizadete stranke H.P., saj bo moralo sodišče prve stopnje o zadevi ponovno odločati v drugačni sestavi.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v skladu z določbo 74. člena ZUS razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.