Legislator Case Law & Legislation
Sodba I Up 983/2002 ECLI:SI:VSRS:2004:I.UP.983.2002 AI generated

Sodba I Up 983/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sodba I Up 983/2002
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Ob nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju je preuranjena odločitev, da ni pogojev za denacionalizacijo. Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo z dne 9.5.2000, s katero je tožena stranka odpravila 1. točko sklepa Upravne enote P. z dne 12.3.2001 v delu, ki se nanaša na denacionalizacijo parc. št. 2429 k.o. P. Organ prve stopnje je z navedenim sklepom zavrgel zahtevo M.F., A.Č. in M.V. za denacionalizacijo podržavljenih nepremičnin s parc. št. 2419 in 2429, vpisanih v zemljiško knjigo v vl. št. 577 k.o. P. Po ugotovitvah tožene stranke sta bili navedeni parceli nacionalizirani očetu vlagateljic zahteve I.Z. z odločbo Občinskega ljudskega odbora P. z dne 3.12.1959. Na podlagi sklepa o dedovanju z dne 30.1.1967 so vlagateljice na njih pridobile pravico uporabe vsaka do 1/3. Po določbi 31. člena ZDen je mogoča vzpostavitev lastninske pravice le v korist upravičenca - prejšnjega lastnika. Dediči pokojnega upravičenca pa so po 31. členu ZDen legitimirani za vložitev zahteve za denacionalizacijo stavbnega zemljišča le, če pravica uporabe na tem zemljišču še ni bila predmet zapuščinskega postopka. Ker je bila pravica uporabe na obravnavanih nepremičninah prenešena na dedinje upravičenca, ZDen vzpostavitev prejšnjega stanja ne omogoča, pač pa imajo dedinje možnost pridobiti lastninsko pravico na teh nepremičninah na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/97 - ZLNDL). V zvezi s trditvijo tožeče stranke, da sta na nepremičnini parc. št. 211/1 k.o. P. mesto pridobila lastninsko pravico J. in B.S., pa je tožena stranka na podlagi podatkov v upravnih spisih ugotovila, da se je nepremičnina parc. št. 2429 k.o. P., ki je predmet tega postopka, spremenila v del parc. št. 151/1 ter 211/1 k.o. P. in da sta J. in B.S. pridobila lastninsko pravico na celotni parc. št. 211/1 k.o. P. Ker iz listin v spisu ni razvidno, kako je del parc. št. 211/1 - travnik v izmeri 384 m2 prešel na navedena nova lastnika oziroma kako je na navedenem delu predmetne nepremičnine prišlo do odvzema iz posesti, bo moral organ prve stopnje v ponovnem postopku dopolniti ugotovitve dejanskega stanja in ob tem ugotoviti tudi ali gre za primer iz 3., 4. ali 5. člena ZDen. Šele na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja bo ob pravilni uporabi materialnega prava lahko ponovno odločil o zahtevku. Na podlagi navedenih razlogov tožena stranka ostalih tožničinih navedb v pritožbi ni presojala, ker je menila, da so za ta postopek nepomembne.

Legislator headnote

AI generated

Sodba I Up 983/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče zavrnilo in na podlagi 73. člena ZUS potrdilo izpodbijano sodbo.

Keywords

AI generated
subdivision of land parcel leasing restitution of nationalized property right of repossession division of property partial expropriation
AI generated
VSC sodba Cp 426/2015
Sodišče prve stopnje je s sodbo P 868/2013 z dne 12.
Sodba I Up 845/2000
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana, št.
Sodba I Up 514/2002
Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št.
VSL sklep II Cp 971/2006
Sodna praksa je sprejela razlago, po kateri kot stavbna zemljišča poleg zazidanih zemljišč šteje še tista zemljišča, na katerih je bila glede na takratno stopnjo urbanizacije možna določena vrsta gradnje, to pa so zemljišča, ki so bila v planih že opredeljena kot gradbena oz. je sprememba namembnosti iz kmetijskih v stavbna vsebovana v predpisu, na podlagi katerega so bila podržavljena. V konkretnem primeru pa je šlo za prenos zemljišč s prisilno sklenjeno pogodbo, vendar iz nje izhaja, da so zemljišča namenjena za razširitev ceste, to pa izhaja tudi že iz predhodno izvedene geodetske odmere in situacijskega načrta. Zato je ob enakem položaju denacionalizacijskih upravičencev utemeljen zaključek, da je potrebna tudi taka zemljišča vrednotiti kot nezazidana stavbna zemljišča.
Sklep I Up 813/2004
Tožnik lahko zahteva varstvo v upravnem sporu le zoper dokončni upravni akt, s katerim bi bilo v upravnem postopku odločeno o njegovem denacionalizacijskem zahtevku, ne more pa zahtevati, da samo neposredno odloči o denacionalizaciji zemljišč. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožbo tožnika, ki jo je vložil zoper toženo stranko "ker je z izpodbijano odločbo ... z dne 7.3.2002 ugodila pritožbi Kmetijske zadruge M. in odpravila delno odločbo Upravne enote L., Izpostava Š. z dne 28.1.1998, s katero je le-ta med drugim odločila, da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS dolžan izročiti v last F.K. kot upravičenki zemljišče parc. št. 607, vl. št. 541 k.o. Z.P., Kmetijska zadruga M. pa je dolžna to parcelo izročiti v neposredno posest". Po mnenju tožnika bi tožena stranka morala potrditi prvostopno odločbo. Uveljavljal je še denacionalizacijo zemljišč parc. št. 251, 252 in 362 k.o. Z.P., ki so bile podržavljene z arondacijsko odločbo z dne 14.5.1963 in je njihovo vrnitev njegova mati zahtevala 13.11.1997.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Ob nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju je preuranjena odločitev, da ni pogojev za denacionalizacijo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo z dne 9.5.2000, s katero je tožena stranka odpravila 1. točko sklepa Upravne enote P. z dne 12.3.2001 v delu, ki se nanaša na denacionalizacijo parc. št. 2429 k.o. P. Organ prve stopnje je z navedenim sklepom zavrgel zahtevo M.F., A.Č. in M.V. za denacionalizacijo podržavljenih nepremičnin s parc. št. 2419 in 2429, vpisanih v zemljiško knjigo v vl. št. 577 k.o. P. Po ugotovitvah tožene stranke sta bili navedeni parceli nacionalizirani očetu vlagateljic zahteve I.Z. z odločbo Občinskega ljudskega odbora P. z dne 3.12.1959. Na podlagi sklepa o dedovanju z dne 30.1.1967 so vlagateljice na njih pridobile pravico uporabe vsaka do 1/3. Po določbi 31. člena ZDen je mogoča vzpostavitev lastninske pravice le v korist upravičenca - prejšnjega lastnika. Dediči pokojnega upravičenca pa so po 31. členu ZDen legitimirani za vložitev zahteve za denacionalizacijo stavbnega zemljišča le, če pravica uporabe na tem zemljišču še ni bila predmet zapuščinskega postopka. Ker je bila pravica uporabe na obravnavanih nepremičninah prenešena na dedinje upravičenca, ZDen vzpostavitev prejšnjega stanja ne omogoča, pač pa imajo dedinje možnost pridobiti lastninsko pravico na teh nepremičninah na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/97 - ZLNDL). V zvezi s trditvijo tožeče stranke, da sta na nepremičnini parc. št. 211/1 k.o. P. mesto pridobila lastninsko pravico J. in B.S., pa je tožena stranka na podlagi podatkov v upravnih spisih ugotovila, da se je nepremičnina parc. št. 2429 k.o. P., ki je predmet tega postopka, spremenila v del parc. št. 151/1 ter 211/1 k.o. P. in da sta J. in B.S. pridobila lastninsko pravico na celotni parc. št. 211/1 k.o. P. Ker iz listin v spisu ni razvidno, kako je del parc. št. 211/1 - travnik v izmeri 384 m2 prešel na navedena nova lastnika oziroma kako je na navedenem delu predmetne nepremičnine prišlo do odvzema iz posesti, bo moral organ prve stopnje v ponovnem postopku dopolniti ugotovitve dejanskega stanja in ob tem ugotoviti tudi ali gre za primer iz 3., 4. ali 5. člena ZDen. Šele na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja bo ob pravilni uporabi materialnega prava lahko ponovno odločil o zahtevku. Na podlagi navedenih razlogov tožena stranka ostalih tožničinih navedb v pritožbi ni presojala, ker je menila, da so za ta postopek nepomembne.

Po presoji sodišča prve stopnje so razlogi tožene stranke pravilni. Organ prve stopnje ni ugotovil vseh dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev po ZDen in to v delu zahtevka, ki se nanaša na podržavljenje nepremičnine na parc. št. 2429 k.o. P., ki je bila prenumerirana in razdeljena na parc. št. 151/1 in 211/1 k.o. P.

mesto. Ker v upravnih spisih ni podatkov, na podlagi katerih bi tožena stranka lahko sama ugotovila, kako in komu je bil navedeni del obravnavanega premoženja podržavljen oziroma kako je prešel v last J. in B.S., tožeča stranka pa tudi zatrjuje, da podatki Geodetske uprave P. niso verodostojni, je neutemeljen njen očitek, da tožena stranka ni ravnala v skladu s pravili postopka in da bi morala njenemu zahtevku za denacionalizacijo ugoditi. Navedene okoliščine in dejstva bo moral v skladu z navodili tožene stranke ugotoviti organ prve stopnje v ugotovitvenem postopku, v katerem bo tožeča stranka lahko navajala tudi dejstva, ki se nanašajo na podržavljeni del parc. št. 2429. To pa pomeni, da bo lahko tudi dokazovala, da tisto, kar se v listini potrjuje, ni resnično oziroma da listina ni bila pravilno sestavljena (164. člen ZUP/86).

V pritožbi tožeča stranka meni, da bi na podlagi ZDen moralo sodišče prve stopnje odločiti, da se nepozidano stavbno zemljišče vrne v naravi, preostali del, ki je pozidan, pa ustrezno v protivrednosti dodeli primerno stavbno zemljišče ali kmetijsko zemljišče. O zadevi bi moralo odločiti sodišče, saj ne pričakuje, da bi ponovni postopek na prvi stopnji obrodil sadove, ker se ignorira odločba druge stopnje.

Na pritožbo odgovori niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka je odpravila 1. točko izreka sklepa organa prve stopnje, ker je ugotovila, da dejansko stanje glede parc. št. 2429, vpisane v vl. št. 577 k.o. P. ni bilo popolno ugotovljeno. Ni sporno, da je bila navedena parcela nacionalizirana prejšnjemu lastniku I.Z. (očetu vlagateljic zahteve za denacionalizacijo) in da je po njegovi smrti pravica uporabe na tem zemljišču z dedovanjem prešla na vlagateljice, vsaki do 1/3. Ker pa v postopku prve stopnje ni bilo ugotovljeno, da je bila ta parcela prenumerirana in deljena ter da je po delitvi na parc. št. 151/1 in 211/1 k.o. P. mesto del prejšnje parcele (to je parc. št. 211/1) prešel v last J. in B.S. Torej po podatkih geodetske uprave je iz dela nekdanje parc. št. 2429 k.o. P. razvidno, da je del parcele z novo parc. št. 211/1 travnik v izmeri 384 m2 prešel na J. ter B.S., ni pa ugotovljeno, kako je prišlo do prenosa tega dela nepremičnine na novega lastnika. Zato je utemeljen dvom tožene stranke, ali morda ne gre za primer 3., 4. ali 5. člena ZDen. Ker dejansko stanje glede tega ni bilo ugotovljeno, ni pa tudi vseh listin, da bi tožena stranka to pomanjkljivost sama odpravila, je na podlagi 1. odstavka 242. člena ZUP/86 zadevo v navedenem obsegu utemeljeno odpravila in jo vrnila v ponovni postopek. Šele po tako dopolnjenem postopku bo upravni organ lahko ugotovil, ali je v navedenem delu predmetna parcela lahko predmet denacionalizacije in v kakšni obliki. Zato je tudi pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bo tožnica v novem postopku lahko dokazovala, ali so dejstva, ki bodo ugotovljena za podržavljeni del parc. št. 2429, pravilna ali ne. Ob tako nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju pa seveda ni bilo dejanske podlage, da bi o stvari lahko odločilo sodišče prve stopnje (po 61. členu ZUS), kot navaja pritožnica.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče zavrnilo in na podlagi 73. člena ZUS potrdilo izpodbijano sodbo.