Supreme Court dismisses appeal; income tax calculated based on non-final activity tax decision under 1995 law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's appeal against a tax court decision regarding 1995 income tax. The appellant argued that Article 123 of the Income Tax Act required a final tax decision on business income before calculating income tax. The court held that the 1995 version of the Income Tax Act removed the requirement for a 'final' decision, allowing calculation based on a first-instance ruling. Consequently, the court confirmed the lower court's ruling that the tax authority acted correctly by using the non-final decision.
Legislator headnote
AI generatedArticle 4 of the Income Tax Act; Article 123 of the Income Tax Act; The calculation of income tax for a specific year is governed by the law valid on January 1 of that year, which in 1995 did not require a final tax decision on business income.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 249/99-10 z dne 6.9.2001.
[JEDRO]
Po 4. členu ZDoh se dohodnina in davki, ki se od nje odštejejo, ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan 1. januarja tistega leta, za katero se dohodnina odmerja, če s tem zakonom ni drugače določeno. Dohodnina za leto 1995 se je torej ugotavljala po predpisih, ki so veljali na dan 1.1.1995. Na ta dan je veljala določba 2. odstavka 89. člena ZDoh, po kateri se je odmera dohodnine lahko opravila že na podlagi prvostopne odločbe o odmeri davka iz dejavnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 19.11.1998, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Davčnega urada L., Izpostava V. z dne 11.5.1998, o odmeri dohodnine za leto 1995. Prvostopni davčni organ je tožniku odmeril dohodnino v višini 1,865.324,00 SIT in mu naložil plačilo 1,769.324,00 SIT kot razliko med odmerjeno in v letu 1995 obračunano in plačano akontacijo, pri čemer je pri odmeri upošteval dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti v višini 6,212.465,00 SIT, odmerjen z odločbo z dne 30.4.1998.
V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je prvostopni davčni organ ravnal v skladu z določbami Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93 in 7/95, v nadaljevanju ZDoh) in Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, v nadaljevanju ZDavP), ko je v osnovo za odmero dohodnine vštel dobiček, kot je bil pred odmero dohodnine odmerjen z odločbo.
Navedena predpisa ne določata, da bi morala biti odločba o odmeri davka iz dejavnosti pravnomočna oziroma dokončna. Po presoji sodišča prve stopnje je odmera davka iz dejavnosti samostojen upravni postopek, zato tožbeni ugovori, ki se nanašajo na to odmero, niso pomembni za odločitev v obravnavanem upravnem sporu. Če bo o odmeri davka iz dejavnosti pravnomočno drugače odločeno, bo drugačna ugotovitev dobička razlog za obnovo postopka odmere dohodnine na podlagi 1. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86).
Tožnik se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, spremeni izpodbijano sodbo in tožbi ugodi, podrejeno pa da jo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje. Zatrjuje, da 123. člen ZDoh (pravilno ZDavP) zahteva, da se pri odmeri dohodnine upošteva pravnomočna odločitev o ugotovitvi dobička iz dejavnosti. Možnost obnove, na kar se sklicuje sodišče prve stopnje, je vprašljiva.
Na pritožbo tožena stranka ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
V zadevi gre za odmero dohodnine za leto 1995. Po 4. členu ZDoh se dohodnina in davki, ki se od nje odštejejo, ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan 1. januarja tistega leta, za katero se dohodnina odmerja, če s tem zakonom ni drugače določeno. Dohodnina za leto 1995 se je torej ugotavljala po predpisih, ki so veljali na dan 1.1.1995.
Z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 7/95, novela ZDoh) je bilo odločeno, da se ureditev novele ZDoh uporablja od 1.1.1995, kar je tudi za odmero dohodnine za leto 1995. Z 9. členom je novela ZDoh posegla v dotakratno ureditev 2. odstavka 89. člena Zakona o dohodnini iz leta 1993 in črtala besedo "dokončno". S črtanjem besede "dokončno" v določbi 2. odstavka 89. člena Zakona o dohodnini iz leta 1993 ni bilo več zakonske zahteve po upoštevanju dokončne odločbe o odmeri davka iz dejavnosti. To pomeni, da se je odmera dohodnine za leto 1995 lahko opravila že na podlagi prvostopne odločbe o odmeri davka iz dejavnosti. Glede na navedeno temelji odločitev tožene stranke in sodišča prve stopnje na pravilni razlagi zakona in niso utemeljena pritožbena zatrjevanja, da naj bi bilo s predpisi zahtevano upoštevanje pravnomočne odločbe.
Ureditev 123. člena ZDoh ne ureja vprašanj upoštevanja davka iz dejavnosti pri odmeri dohodnine; ZDavP pa je kasnejši predpis, ki ne pride v poštev pri odmeri dohodnine za leto 1995, ker je začel veljati 1.1.1997, poleg tega pa tudi ne vsebuje zahteve po upoštevanju pravnomočne odločbe. Pritožbene navedbe v zvezi z morebitno obnovo odmere dohodnine niso upoštevne. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje tožniku le pojasnilo pravno možnost za primer, če bi bilo o davku iz dejavnosti drugače odločeno s pravnomočno odločbo.
Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.