Sodba I Up 351/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Mariboru, opr. št. U 250/99-6 z dne 15.1.2002.

[JEDRO]

V fazi dovolitve obnove je treba preizkusiti, ali je okoliščina, ki pomeni razlog za obnovo postopka, verjetno izkazana. Pri tem se ne ugotavlja, ali novo dejstvo res obstaja, ampak se novo dejstvo ocenjuje abstraktno: ali je uveljavljani razlog obnove eden tistih, ki so našteti v zakonu.

V fazi dovolitve obnove pa je tudi treba preizkusiti, ali je okoliščina, ki se uveljavlja kot razlog za obnovo, takšna, da bi lahko (sama zase ali v zvezi z drugimi (že ugotovljenimi)

okoliščinami) pripeljala do drugačne odločitve. Pri tem ne gre za vprašanje, ali v resnici obstaja tista okoliščina, ki se uveljavlja kot razlog za obnovo postopka, temveč za presojo njene kvalificiranosti (pravne relevantnosti): ali bi, če bi obstajala in bila znana ter uporabljena v prejšnjem postopku, sploh lahko pripeljala do drugačne odločbe v stvari.

[OBRAZLOŽITEV]

Izpostava Davčnega urada M. v R/D (davčni organ prve stopnje) je z odločbo z dne 14.1.1999, obnovila postopek odmere dohodnine za zavezanca J. S.. V postopku inšpekcijskega pregleda pri pravni osebi A. d.o.o. M. naj bi namreč Oddelek za davčno inšpiciranje Davčnega urada M. ugotovil izplačilo prejemkov iz naslova obresti od posojil v višini 232.131,00 SIT, ki pa naj jih zavezanec ne bi napovedal za odmero dohodnine za leto 1996.

Dohodninski zavezanec je proti navedeni odločbi vložil pritožbo, ki pa jo je Glavni urad Davčne uprave Republike Slovenije v Ljubljani (davčni organ druge stopnje) z odločbo z dne 11.6.1999, kot neutemeljeno zavrnil. Dejstva, ugotovljena v postopku inšpiciranja obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov za leto 1996 pri davčnemu zavezancu A. d.o.o. M., naj bi namreč nakazovala možnost, da v prvotnem postopku odmere dohodnine za leto 1996 dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, medtem ko bi bilo od okoliščin, ugotovljenih v obnovljenem postopku, odvisno, ali bi v obnovljenem postopku dejansko prišlo do drugačne odmere dohodnine za leto 1996.

Dohodninski zavezanec (sedaj tožeča stranka) je proti odločbi davčnega organa druge stopnje sprožil upravni spor, v katerem pa je Oddelek Upravnega sodišča Republike Slovenije v Mariboru (upravno sodišče prve stopnje) njegovo tožbo zavrnil. Sledil je razlogom davčnih organov prve in druge stopnje, pri čemer je dodal, da naj bi za odločitev o obnovi postopka ne bilo bistveno, ali je tožeča stranka sporne obresti dobila izplačane.

Tožeča stranka se je proti navedeni sodbi pritožila zaradi bistvene kršitve določb postopka (v upravnem sporu) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila, medtem ko Državno pravobranilstvo Republike Slovenije (zastopnik javnega interesa) v postopku ni prijavilo udeležbe.

Ker je ob uveljavitvi Zakona o splošnem upravnem postopku iz leta 1999 (ZUP/1999) že bila vložena tožba v upravnem sporu (v skladu z 259. členom Zakona o splošnem upravnem postopku iz leta 1986 (ZUP)), je Vrhovno sodišče v skladu s 324. členom ZUP/1999 v pritožbenem postopku upoštevalo določbe ZUP (Uradni list SFRJ, št. 47/86, in Uradni list RS, št. 55/92).

Pritožba ni utemeljena.

(1) V obravnavani zadevi je davčni organ (prve stopnje) obnovil postopek odmere dohodnine po uradni dolžnosti (prvi odstavek 250. člena ZUP). Svojo odločitev je oprl na novo dejstvo, za katero je na podlagi obvestila Oddelka za davčno inšpiciranje Davčnega urada M. (z dne 5.5.1998) izvedel iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu pravilnosti in zakonitosti obračunavanja in plačevanja davkov in drugih dajatev za leta 1995, 1996 in 1997 pri družbi A. d.o.o. M. (z dne 6.4.1998).

(2) Pri obnovi postopka po uradni dolžnosti izda pristojni organ sklep, s katerim odloči, da bo postopek obnovljen, če poprej ugotovi, da so izpolnjeni zakonski pogoji (prvi odstavek 257. člena ZUP).

Izvesti mora formalni preizkus in ugotoviti, ali je okoliščina, ki pomeni razlog za obnovo postopka, verjetno izkazana (prvi odstavek 256. člena ZUP). Gre za predhodni postopek, v katerem se obravnava abstraktna dopustnost obnove postopka. Ta preizkus pa je čisto pravni, saj se ne ugotavlja, ali novo dejstvo -res obstaja, ampak se novo dejstvo ocenjuje le abstraktno: ali je uveljavljani razlog obnove eden izmed tistih, ki so našteti v zakonu.

(3) V obravnavani zadevi dejstvo, da naj bi pravna oseba A. d.o.o. M. izplačala prejemke iz naslova obresti od posojil v višini 232.131,00 SIT, ki pa naj jih zavezanec J.S. ne bi napovedal za odmero dohodnine za leto 1996, predstavlja novo dejstvo, ki ga davčni organ v prejšnjem postopku (odmere dohodnine) ni mogel uporabiti, ker mu ni bilo znano; torej predstavlja obnovitveni razlog iz 1. točke 249. člena ZUP.

(4) Pri obnovi postopka po uradni dolžnosti izda pristojni organ sklep, s katerim odloči, da bo postopek obnovljen, če poprej ugotovi, da so izpolnjeni zakonski pogoji (prvi odstavek 257. člena ZUP). Če ugotovi, da je obnovitveni razlog verjetno izkazan (prvi odstavek 256. člena ZUP), mora preizkusiti še, ali je okoliščina, ki se uveljavlja kot razlog za obnovo postopka, takšna, da bi lahko (sama zase ali v zvezi z drugimi (že ugotovljenimi) okoliščinami)

pripeljala do drugačne odločbe (tretji odstavek 256. člena ZUP). Pri tem preizkusu pa ne gre za vprašanje, ali v resnici obstaja tista okoliščina, ki se uveljavlja kot razlog za obnovo postopka, temveč za presojo njene kvalificiranosti (pravne relevantnosti): ali bi, če bi obstajala in bila znana ter uporabljena v prejšnjem postopku, sploh lahko pripeljala do drugačne odločbe v stvari.

(5) Tožeča stranka naj bi v napovedi za odmero dohodnine za leto 1996 ne napovedala prejemkov iz naslova obresti od posojil, ki naj bi ji jih izplačal A. d.o.o. M. Ker pa bi napoved teh prejemkov mogla pripeljati do drugačne odmere dohodnine za leto 1996, če bi bili znani in upoštevani v prejšnjem postopku, je bila obnova postopka v obravnavani zadevi (tudi po oceni Vrhovnega sodišča) utemeljena.

(6) Ker je šlo za obnovo postopka po uradni dolžnosti, ni šlo za kršitev postopka, če dohodninski zavezanec oziroma tožeča stranka v tej fazi postopka (to je v fazi dovolitve obnove) ni imela možnosti, da se izjavi o dejstvih, ki so bila odločilna za izdajo odločbe o obnovi postopka, niti da sodeluje v postopku. Zato pa bo to možnost imela v obnovljenem postopku, ko bo šlo za konkretno utemeljitev obnove postopka, ko se bo preizkušalo, ali je zatrjevani dejanski stan obnovitvenega razloga tudi v resnici podan. Takrat (pred izdajo odločbe v obnovljenem postopku) bo imela možnost, da ponudi dokaze za obrambo svojih pravic. Lahko pa bo uveljavlja tudi druge ugovore (na primer ugovor, da ji sporne obresti niso bile izplačane, ter ugovor zastaranja).

(7) Ker torej nista podana uveljavljana pritožbena razloga (iz 1. in 2. točke prvega odstavka 72. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS)) niti razlogi (iz tretjega odstavka 72. člena ZUS), na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče v skladu s 73. členom ZUS pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo.