Sklep I Up 343/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 230/2001 z dne 3.9.2002.

[JEDRO]

V skladu s 26. členom ZUS je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta. Drugačnih rokov za vložitev tožbe, razen za državnega pravobranilca, ZUS ne predpisuje.

Če tožniku v upravnem postopku kot stranki ni bila dana možnost udeležbe, bi svojo udeležbo lahko uveljavljal s predlogom za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena v zvezi z 2. odstavkom 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrglo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 10.5.2001. V obrazložitvi je navedlo, da iz podatkov upravnega spisa izhaja, da tožnik v upravnem postopku ni sodeloval, v zahtevi za denacionalizacijo pa je bil naveden kot pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca. Po določbi 1. odstavka 18. člena ZUS lahko dokončni upravni akt izpodbija tudi tisti, ki se upravnega postopka ni udeleževal in mu odločba ni bila vročena, če izkaže, da so z njim prizadete njegove pravice ali pravne koristi. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da o pravnem interesu tožeče stranke za vložitev tožbe sicer ne dvomi, vendar pa je potrebno tožbo vložiti v enakem tožbenem roku, kot to velja za stranke, ki so se udeleževale upravnega postopka. Tudi tožniku je tako rok za tožbo začel teči z vročitvijo odločbe strankam, ki so se udeleževale upravnega postopka. Ker je rok za vložitev tožbe strankam upravnega postopka potekel 18.7.2001, je tožba tožnika, ki jo je le-ta vložil 28.7.2001, prepozna.

Tožnik v pritožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo sodišča. Tožba je bila vložena pravočasno, kar je razvidno iz dopisa tožene stranke z dne 24.7.2001. Predlaga, da sodišče zadevo ponovno obravnava.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožba tožnika zoper izpodbijano odločbo tožene stranke prepozna. 1. odstavek 26. člena ZUS določa, da je treba tožbo vložiti v tridesetih dneh od vročitve upravnega akta. Drugačnih rokov za vložitev tožbe, razen za državnega pravobranilca, ZUS ne predpisuje. V skladu s 1. odstavkom 21. člena ZUS rok za vložitev tožbe prične teči z vročitvijo upravnega akta stranki oziroma takrat, ko je bilo storjeno posamično dejanje, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika. Kot izhaja iz upravnih spisov, tožnik v upravnem postopku ni sodeloval, tožbo pa je vložil 28.7.2001. Rok za vložitev tožbe za stranke, ki so se udeleževale upravnega postopka, se je po podatkih spisa iztekel 18.7.2001. Sodišče prve stopnje je zato po presoji pritožbenega sodišča ravnalo pravilno, ko je tožnikovo tožbo zavrglo kot prepozno. Dopis tožene stranke z dne 24.7.2001, na katerega se sklicuje tožnik v pritožbi, na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati, saj iz odločbe tožene stranke z dne 10.5.2001 (odredba o vročitvi), ki je med predloženimi spisi, ne izhaja, da je bila odločba vročena tožniku. Če tožniku v upravnem postopku kot stranki ni bila dana možnost udeležbe, bi svojo udeležbo lahko uveljavljal s predlogom za obnovo postopka po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS št. 80/99 in 70/00).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 73. členom ZUS v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.