Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Up 625/2003 ECLI:SI:VSRS:2003:I.UP.625.2003 AI generated

Sklep I Up 625/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep I Up 625/2003
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1001/2002-9 z dne 26.3.2003, se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek. Če ZDT ni urejal načina izvrševanja pravice do vpogleda v spis državnega tožilstva, ne pomeni, da stranki ne gre ustavna pravica do varstva osebnih podatkov, saj se ta uresničuje neposredno na podlagi ustave.

Legislator headnote

AI generated

Sklep I Up 625/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Pravica do varstva osebnih podatkov je ustavna pravica (1. odstavek 38. člena URS), ki zagotavlja vsakomur, da se seznani z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj in sodno varstvo ob njihovi zlorabi (3. odstavek 38. člena URS). Nanaša se (tudi) na podatke v zvezi z odkrivanjem, razkrivanjem in preganjanjem kaznivih dejanj ter se uresničuje (tudi) z vpogledom v spise, vpisnike in drugo dokumentacijo državnega tožilstva.

Keywords

AI generated
persons covered by the regulations conscience clause mandatory rules professional secret staff regulations disobedience to service regulations
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1001/2002-9 z dne 26.3.2003, se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.

[JEDRO]

Če ZDT ni urejal načina izvrševanja pravice do vpogleda v spis državnega tožilstva, ne pomeni, da stranki ne gre ustavna pravica do varstva osebnih podatkov, saj se ta uresničuje neposredno na podlagi ustave.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo tožničino tožbo, zaradi kršitve ustavne pravice iz 38. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS, 1. točka izreka), njenemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pa je ugodilo (2. točka izreka). V razlogih je glede izpodbijane 1. točke navedlo, da je izvrševanje ustavnih pravic mogoče omejiti (3. odstavek 15. člena URS) ter da Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 59/99, 57/01 in 59/01, v nadaljevanju ZVOP) določa možnost njihovega omejevanja tudi iz razlogov preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja in preganjanja kaznivih dejanj (1. odstavek 23. člena). ZDT določa, da je vpogled v spise dovoljen samo državnim tožilcem in državnim uradnikom ministrstva za pravosodje, ki so kot državni tožilci dodeljeni ministrstvu (1. odstavek 69. člena), ne pa tudi drugim osebam. Zato dejanje tožene stranke (oziroma njenih delavcev), ki je tožnici odklonila vpogled v spis, temelji na zakonski ureditvi in ne posega v tožničine pravice ali njene neposredne, na zakon oprte koristi.

Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 72. člena ZUS ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter njenemu tožbenemu zahtevku ugodi. Navaja, da ji je tožena stranka (oz. njeni delavci) odklonila vpogled v pravnomočno končan spis, ki temelji na ovadbi, podani zoper njo. Zato je vložila pismeno zahtevo za dovolitev vpogleda v navedeni tožilski spis. Ker o njeni pravici do vpogleda v spis ni bilo odločeno v roku (18. člen ZVOP), ji gre pravica do sodnega varstva (20. člen ZVOP). Pravico do seznanitve z obtožbami zoper njo ji zagotavljajo URS (29. člen), EKČP (6. člen) in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (14. člen). Ker je bilo v kazenski zadevi, ki se je vodila zoper njo že pravnomočno odločeno z zavrženjem ovadbe, tudi ni utemeljeno razlagati omejevanja njene ustavne pravice z določbo 23. člena ZVOP. Sodišču predlaga, da jo oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pravica do varstva osebnih podatkov je ustavna pravica (1. odstavek 38. člena URS), ki zagotavlja vsakomur, da se seznani z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj in sodno varstvo ob njihovi zlorabi (3. odstavek 38. člena URS). Nanaša se (tudi) na podatke v zvezi z odkrivanjem, razkrivanjem in preganjanjem kaznivih dejanj ter se uresničuje (tudi) z vpogledom v spise, vpisnike in drugo dokumentacijo državnega tožilstva.

Ustavne pravice se uresničujejo neposredno že na podlagi ustave (1. odstavek 15. člena URS); z zakoni je mogoče predpisati le način njihovega uresničevanja, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice (2. odstavek 15. člena URS). Ker so torej ustavne določbe o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah neposredno uporabno materialno pravo, je sklep prvostopenjskega sodišča, da tožnica ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe zaradi kršitve ustavne pravice, ker ZDT niti pravice niti njenega izvrševanja ni urejal napačno; zato v določbi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS ni imelo podlage za zavrženje njene tožbe.

Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks po 14. členu ZST učinkuje od dneva, ko je bil pri sodišču prve stopnje vložen predlog za oprostitev in velja za vse sodne takse, za katere je obveznost nastala tega dne ali pozneje; o tožničinem predlogu pa je že bilo odločeno.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi ugodilo in na podlagi 74. člena ZUS v zvezi z 69. členom ZUS izpodbijani sklep razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v nov postopek.