Sodba I Up 970/2000 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 495/99-11 z dne 6.9.2000.

[JEDRO] Ker tožnik objekte uporablja brez uporabnega dovoljenja, čeprav mu je bilo z odločbo naloženo, da si tako dovoljenje pridobi, je podana podlaga za ukrep inšpektorja za graditev po določbi 3. točke 91. člena ZGO o prepovedi uporabe objektov.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnika proti odločbi tožene stranke z dne 10.2.1999. Z njo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Inšpektorja za graditev Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor Enota L., Izpostava D. z dne 7.12.1998. Z njo je organ prve stopnje tožniku kot lastniku objektov - hleva za konje in jahalnice s pripadajočo zunanjo ureditvijo in konjskim tekališčem, prepovedal uporabo teh objektov v roku 3 mesecev po prejemu odločbe, ker se uporabljajo brez z zakonom predpisanega uporabnega dovoljenja. Po presoji tožene stranke je izpodbijani ukrep inšpektor upravičeno izrekel, ker je ugotovil, da tožnik ni spoštoval odločbe inšpektorja z dne 21.5.1998, s katero mu je bilo naloženo, da si do 20.11.1998 za objekte pridobi uporabno dovoljenje. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje povzema določbo 3. točke 91. člena Zakona o graditvi objektov: inšpektor za graditev z odločbo prepove uporabo objekta, ki se uporablja brez uporabnega dovoljenja, če investitor oziroma lastnik v roku, ki mu je bil določen, ne pridobi uporabnega dovoljenja. Iz spisov izhaja, da je upravni organ prve stopnje z odločbo z dne 21.5.1998 tožniku naložil, da mora zaprositi za tehnični pregled objektov in si pridobiti uporabno dovoljenje in sicer za hlev za konje in jahalnico s pripadajočo zunanjo ureditvijo in konjskim tekališčem. Ker tožnik takega dovoljenja ni predložil, je organ prve stopnje izdal odločbo z dne 7.2.1998 na podlagi navedene določbe Zakona o graditvi objektov (ZGO). Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zatrjuje, da ne potrebuje niti gradbenega niti uporabnega dovoljenja, saj so bili objekti samo sanirani, ne pa na novo grajeni. Ker je inšpektor tako hotel, je priglasil dela, vendar pa potrdila ni dobil z obrazložitvijo, da je potrebno gradbeno dovoljenje. Pravnomočno in dokončno še vedno ni ugotovljeno ali je za ta dela potrebno gradbeno dovoljenje ali pa ne. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Z razlogi, s katerimi sodišče prve stopnje utemeljuje svojo sodbo, se pritožbeno sodišče strinja. Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Ugotovljeno je bilo, da tožnik uporablja objekte brez uporabnega dovoljenja in da mu je bilo z odločbo z dne 21.5.1998 naloženo, da si mora pridobiti takšno dovoljenje. Takšno dejansko stanje pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča zadostna podlaga za inšpekcijski ukrep na podlagi pravne podlage, ki jo navaja izpodbijana sodba in odločba tožene stranke. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.