Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Up 14/2000 ECLI:SI:VSRS:2003:I.UP.14.2000 AI generated

Sklep I Up 14/2000 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep I Up 14/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 781/99-11 z dne 3.11.1999, se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek. Če je tožena stranka v odgovoru na tožbo predlagala glavno obravnavo, sodišče pa je odločilo na seji, je podana bistvena kršitev postopka v upravnem sporu.

Legislator headnote

AI generated

Sklep I Up 14/2000 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Iz 1. odstavka 50. člena ZUS izhaja načelo, da sodišče na prvi stopnji odloča po opravljeni glavni obravnavi. Sodišče lahko odloči tudi brez glavne obravnave (sojenje na seji) samo, če se v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo akta popolno in pravilno ugotovljeno ali pa tudi sporno, stranke pa v tožbi ali v odgovoru na tožbo niso zahtevale glavne obravnave (2. odstavek 50. člena ZUS).

Keywords

AI generated
academic failure administrative revocation of decision higher education grounds for revision freedom of teaching and research disciplinary dismissal
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 781/99-11 z dne 3.11.1999, se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.

[JEDRO]

Če je tožena stranka v odgovoru na tožbo predlagala glavno obravnavo, sodišče pa je odločilo na seji, je podana bistvena kršitev postopka v upravnem sporu.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ugodilo tožnikovi tožbi proti sklepu tožene stranke z dne 13.4.1999 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z navedenim sklepom je tožena stranka odločila, da se pritožbi tožnika zoper sklep senata Pedagoške fakultete z dne 19.11.1998 ne ugodi in senat Univerze v L. ne daje soglasja k izvolitvi tožnika v naziv rednega profesorja za področje didaktika z izobraževalno tehnologijo.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je obrazložitev sklepa tožene stranke nejasna, zato sodišče tožnikovih navedb ne more preveriti.

Tožena stranka v pritožbi uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve postopka v upravnem sporu, napačne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je bistvena kršitev postopka v upravnem sporu podana zato, ker sodišče ni opravilo glavne obravnave, kljub temu, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo predlagala glavno obravnavo. Toženi stranki tudi ni bila vročena vloga tožnika, s katero je odgovoril na odgovor na tožbo tožene stranke. Poleg tega je sodišče prve stopnje napačno razlagalo procesno pravo v postopku na univerzi. Spregledalo je, da gre za odločitev senata, ne pa za odločitev Habilitacijske komisije. Sodišče prve stopnje je napačno razlagalo 1. odstavek 12. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev iz leta 1996. Dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in o zadevi samo odloči ter tožbo zavrne, podrejeno pa da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo smiselno predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Iz 1. odstavka 50. člena ZUS izhaja načelo, da sodišče na prvi stopnji odloča po opravljeni glavni obravnavi. Sodišče lahko odloči tudi brez glavne obravnave (sojenje na seji) samo, če se v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo akta popolno in pravilno ugotovljeno ali pa tudi sporno, stranke pa v tožbi ali v odgovoru na tožbo niso zahtevale glavne obravnave (2. odstavek 50. člena ZUS).

Iz odgovora na tožbo izhaja, da je tožena stranka zahtevala, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi. V odgovoru je zatrjevala, da so tožbeni ugovori neutemeljeni in predlagala dokaze za svoje navedbe.

Upravno sodišče predlogu tožene stranke ni sledilo, ampak je svojo odločitev, da v zadevi odloči na seji, utemeljilo s tem, da glavna obravnava za zakonitost in pravilnost odločitve ni bila potrebna.

Toda namen glavne obravnave pri presoji izpodbijanega akta (v konkretnem primeru posamičnega akta) je v tem, da se na podlagi neposrednega, ustnega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo za presojo, ali je dejansko stanje sploh bilo ugotovljeno oziroma ali je bilo ugotovljeno pravilno in popolno.

Ob navedenem spornem dejanskem stanju in ob zahtevi, da se opravi glavna obravnava, po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da je odločalo le na seji. S tem je bistveno kršilo postopek v upravnem sporu, na kar tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja. Že iz teh razlogov je pritožbeno sodišče moralo izpodbijano sodbo razveljaviti, zato se ni spuščalo v presojo ostalih pritožbenih ugovorov. Presoja pravilnosti uporabe materialnega prava pa je možna šele potem, ko je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, z upoštevanjem določb postopka v upravnem sporu, ki urejajo glavno obravnavo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo, da opravi nov postopek.