Sodba II Ips 162/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Vsaka stranka trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO] Toženka je v danih okoliščinah izpolnjevala svoje obveznosti v skladu z namenom pogodbe.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo sklenili K.O. in toženka. Ugotovilo je, da je toženka pogodbo izpolnjevala. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prve stopnje. Proti tej sodbi vlaga revizijo tožeča stranka. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi. Navaja, da je toženka sprejela majhne obveznosti v primerjavi z vrednostjo izročenega premoženja. K.O. je imela dovolj doohodkov. Za gospodinjstvo je skrbela pomočnica, za zdravljenje pa zdravnik, tako da bi moprala toženka zgolj stati preživljanki ob strani v njeni bolezni in ji nuditi ustrezno pomoč, poleg tega bi morala poskrbeti za pogreb. Prav glede na to, da so bile obveznosti sorazmerno majhne, bi jih morala toženka dosledno izpolnjevati, neizpolnjevalnje pa je treba obravnavati strožje. Tožena stranka v odgovoru na revizijo zavrača revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije. Javni tožilec Republike Slovenije se o reviziji ni izjavil (3.odst.390.čl. ZPP). Revizija ni utemeljena. Natančen in izčrpen dokazni postopek ni pripeljal do nobene ugotovitve o tem, da toženka ni izpolnjevala pogodbe ali da jo je kršila. Ugotovljene so številne podrobnosti, ki kažejo, da je toženka v danih okoliščinah izpolnjevala svoje obveznosti prav v skladu z namenom pogodbe. Razne usluge, kot so prevozi, nabava kisikovih bomb, pranje robcev (upoštevajoč naravo bolezni), stiki z zdravnikom, pred vsem navzočnost v času bolezni doma in obiski v bolnici (stalna dovolilnica), imajo pomen prav glede na preživljankino bolezen in nebogljenost. Gotovo pa je, da to, kar so nudili zdravnik in bolnica, ni spadalo v toženkine obveznosti - toženka je bila dolžna za to poskrbeti in po ugotovitvah izpodbijanih sodb je to storila. Ugotovljeno je tudi, da je K.O. toženko odvezala obveznosti v zvezi s pogrebom in je toženka glede tega ravnala korektno, ko je spoštovala željo K.O. in je brez odlašanja vrnila hranilne knjižice, na katerih so bili prihranki tudi za pogreb. Očitki tožeče stranke so se izkazali za neutemeljene in tudi pri strogem obravnavanju toženkinih obveznosti, za kakršne se zavzema tožeča stranka, ni mogoče ugotoviti razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče pogodbo o dosmrtnem preživljanju razvezati. Glede na dejanske ugotovitve, ki so podlaga tudi za revizijsko odločanje, je materialno pravo uporabljeno pravilno. Uveljavljani revizijski razlog ni podan, zato je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP). Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na 1. odst. 166. in 1. odst. 155.čl. ZPP. Revizijski odgovor ni doprinesel k rešitvi zadeve, zato stroški zanj niso bili potrebni in jih mora trpeti tožena stranka sama.