Sodba I Up 1121/2001 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 57/98-10 z dne 4.9.2001.

[JEDRO]

Če je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja, mora organ tržne inšpekcije to dejanje začasno prepovedati.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 17.11.1997. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo proti odločbi Tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enota C., Izpostave S.K. z dne 30.9.1997, s katero je bilo odločeno, da se tožeči stranki na podlagi 2. alinee 2. odstavka 28. člena Zakona o varstvu konkurence začasno prepoveduje uporaba blagovne znamke "S." v zaščitenem logotipu v katalogih, prospektih, navodilih, oglasih, računih in korespondenci pri reklamiranju, ponujanju, oglašanju in prodaji izdelkov ter da je rok za njeno izvršitev dan po njenem prejemu.

V razlogih izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje med drugim navedlo, da je glede na podatke upravnih spisov pravilna ocena tožene stranke, da je tožeča stranka pri nastopanju na trgu storila dejanje nelojalne konkurence iz 10. alinee 3. odstavka 13. člena Zakona o varstvu konkurence. S tem, ko je na Mednarodnem obrtnem sejmu v C. leta 1997 na kontejnerju - pisarni namestila tri reklamne napise S.-K. v obliki zaščitenega logotipa je dejansko uporabila zaščiteno blagovno znamko S., s čimer bi utegnila ustvariti vtis, da sodi v mrežo pooblaščenih prodajalcev proizvodov navedenega proizvajalca, ter s tem zmedo na trgu, saj s proizvajalcem S. ni imela sklenjene niti zastopniške niti druge pogodbe. Zaradi navedenega dejanja je bila zoper njo dne 30.9.1997 zaradi gospodarskega prestopka po 4. točki 1. odstavka 30. člena Zakona o varstvu konkurence vložena ovadba. Z vložitvijo ovadbe pa so bili po določbi 2. alinee 2.

odstavka 28. člena navedenega zakona tudi izpolnjeni pogoji, da je lahko tržni inšpektor v skladu s svojimi pooblastili začasno prepovedal dejanja, ki so pravilno ocenjena kot dejanje nelojalne konkurence.

Tožeča stranka v pritožbi, ki jo vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja navaja, da ni uporabljala blagovne znamke S. v zaščitenem logotipu v katalogih, prospektih, navodilih, oglasih, računih in korespondenci. Vtis, da naj bi bila pooblaščeni prodajalec proizvodov proizvajalca S., naj bi ustvarjale zgolj nalepke, katere je nalepila na svojo lastnino (prodajni kontejner na obrtnem sejmu). Zgolj lepljenje nalepk po njenem mnenju ne ustvarja zmede in ne zavaja kupcev, saj gre za reklamni material. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijana sodba pravilna in zakonita. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo vse pomembne okoliščine in pojasnilo, kateri so odločilni kriteriji za oceno ravnanja tožeče stranke v zvezi z uporabo blagovne znamke S. v zaščitenem logotipu.

Pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko tržni inšpektor izreče začasno prepoved dejanja, ki je ocenjeno kot dejanje, ki po določbah 13. člena Zakona o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93, v nadaljevanju ZVK) pomeni dejanje nelojalne konkurence, določa 28. člen navedenega zakona. Po določbi 2. odstavka tega člena mora organ tržne inšpekcije začasno prepovedati dejanje, za katero je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja (2. alinea 2. odstavka 28. člena ZVK). Prav na tej podlagi pa temeljijo tako obe upravni odločbi in tudi izpodbijana sodba. Med strankama ni sporno, da je bila takšna ovadba zoper tožečo stranko vložena. Zato so odločitve sprejete v upravnem postopku pravilne in zakonite. Zato je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo tožeče stranke zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS. Pritožbeni ugovori zato ne morejo vplivati na drugačno odločitev.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS, zavrnilo neutemeljeno pritožbo.