Sklep I Up 787/2001 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1377/95-13 z dne 10.5.2001, ter se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

[JEDRO]

Če pravni nasledniki pokojnega tožnika niso vstopili v postopek v glavni stvari kot stranka, tudi ni mogoče odločati o njihovi zavrnitvi plačila sodnih taks za sodbo, izdano po tožnikovi smrti, niti ni mogoče zavrnitve obravnavati kot predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ker ga lahko vloži le stranka.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom ni ugodilo predlogu pravne naslednice A. D. za oprostitev plačila sodne takse za sodbo v znesku 15.000,00 SIT. Sodišče v obrazložitvi sklepa navaja, da je dne 4.5.2001 predlog za oprostitev plačila sodne takse vložila tožnikova žena A.D., ki za tožnika trdi, da je umrl 20.9.1996. Meni, da ni dolžna plačati sodne takse, ker je bila sodba izdana tožniku po njegovi smrti. V nadaljevanju prvostopno sodišče navaja, da po 14. členu Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 30/78, 36/83, 46/86, 34/88, 1/90 in Uradni list RS, št. 14/91, 38/96, 20/98, 50/98 - odl. US in 70/2000 - ZST) učinkuje sklep o oprostitvi plačila taks od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje. Po določbi 4. člena ZST nastane taksna obveznost za vlogo takrat, ko se vloga vroči, za sodno odločbo pa takrat, ko se stranki vroči prepis odločbe. Ugotavlja tudi, da se je upravni spor končal s sodbo sodišča, št. U 1377/95-8 z dne 14.2.2001, ki je dne 17.4.2001 postala pravnomočna. Glede na navedeni določbi ZST predlogu za oprostitev sodne takse, ki je bil vložen 4.5.2001, za nazaj ni bilo mogoče ugoditi.

Pritožnica A.D. v pritožbi navaja, da se z izpodbijanim sklepom ne strinja, ker se nanaša na moža, ki je že od leta 1996 pokojni. Pa tudi sicer ne bi mogla plačati takse, ker razen nizke pokojnine nima drugih dohodkov, zato bi bilo s plačilom sodne takse njeno življenje ogroženo. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in jo oprosti plačila sodne takse za sodbo.

Pritožba je utemeljena iz navedenih razlogov.

Pritožbeno sodišče je proučilo vse spise, ki se nanašajo na zadevo in ugotovilo, da gre v danem primeru za plačilo sodne takse za sodbo, št. U 1377/95-8 z dne 14.2.2001, v kateri je naveden tožnik. Ker tožnik s tožbo ni uspel, mu je prvostopno sodišče poslalo s sodbo tudi nalog za plačilo sodne takse za sodbo. Pritožnica je nalog s priporočeno pošto dne 3.5.2001 vrnila prvostopnemu sodišču s pripisom, da je njen mož J.D. dne 20.9.1996 umrl, zaradi česar ni dolžna plačati sodne takse za sodbo, toliko manj, ker je bila sodba izdana po tožnikovi smrti. Prvostopno sodišče je pritožničin ugovor štelo za tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse in ga rešilo z izpodbijanim sklepom.

Po presoji pritoženega sodišča mora sodno takso po določbi 1.

odstavka 3. člena ZST plačati tisti, ki je predlagal uvedbo postopka, torej tožnik. Ker pa je tožnik po navedbah tožnikove vdove in pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 5.12.1996, ki je med sodnimi spisi, že mrtev od 20.9.1996, ni bilo pravne podlage, da se je proti njemu kot mrtvi osebi po navedenem datumu vodil kakršenkoli postopek, to je izdaje sodbe, naloga za plačilo takse za sodbo, predvsem pa ne izpodbijanega sklepa, s katerim prvostopno sodišče ni oprostilo tožnika plačila sodne takse za sodbo. Po presoji pritožbenega sodišča mrtva fizična oseba glede na določbe Zakona o pravdnem postopku (80. in 100. člen) v zvezi s 16. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS) ne more biti stranka v postopku, ker je s smrtjo prenehala sposobnost biti stranka. Namesto umrlega tožnika bi lahko vstopili v postopek njegovi dediči. Tega postopka pa prvostopno sodišče ni izpeljalo. Tožnikova vdova je sicer z dopisom z dne 3.5.2001 res nalog za plačilo sodne takse za sodbo vrnila prvostopnemu sodišču z ugovorom, da je ni dolžna plačati za umrlim možem, zaradi česar je zadeva brezpredmetna, vendar pa po presoji pritožbenega sodišča njenega ugovora prvostopno sodišče ni smelo šteti za nadaljevanje upravnega spora po pokojnem možu in ne za predlog za oprostitev plačila sodne takse za sodbo po 13. členu ZST, kot to neutemeljeno zatrjuje prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu.

Glede na navedeno je izpodbijani sklep nezakonit, saj so bile bistveno kršene določbe postopka. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču, da opravi nov postopek (74. člen v zvezi z 68. členom ZUS).