Sodba II Ips 608/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO] Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da je drugi toženec poškodoval njen avto, ko ga je odpeljal po nalogu redarja prvotožene stranke s "pajkom". Narava zatrjevanega razmerja med tožečo stranko in prvo ter drugo toženo stranko dopušča različne sodbe zoper prvo in zoper drugo toženo stranko že zato, ker bi se morebiti ena tožena stranka uspela razbremeniti svoje odgovornosti druga pa ne, ne glede, da se zatrjuje, da je obveznost toženih strank solidarna.

[OBRAZLOŽITEV] Tožeča stranka je tožbo proti prvi toženi stranki umaknila. Sodišče prve stopnje pa je s sodbo zaradi izostanka naložilo drugi toženi stranki plačilo 49.384,00 SIT. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo druge tožene stranke. Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava druga tožena stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijani sodbi razveljavi. V reviziji očita sodišču druge stopnje, da ni odgovorilo na še pravočasno vloženo dopolnitev pritožbe, v kateri je opozoril na nedopustnost izdaje zamudne sodbe, ker je prvo tožena stranka odgovorila na pritožbo in bi sodišče moralo njen odgovor na tožbo šteti tudi v korist drugega toženca. Po mnenju revidenta sta namreč prvo tožena stranka in drugi toženec enotna sospornika. Zato sodišče ne bi smelo zoper njiju izdati različnih sodb. V reviziji povdarja, da je bila obveznost toženih strank solidarna. Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP). Revizija ni utemeljena. Pritožbeno sodišče res ni izrecno odgovorilo na še pravočasno dopolnitev pritožbe. Toda z obrazložitvijo, da ob preizkusu zadeve ni našlo uradoma upoštevnih kršitev (ZPP), je odgovorilo na v pritožbi uvejavljano absolutno bistveno kršitev, češ da je bila sodba zaradi izostanka izdana v nasprotju z določili ZPP, ker da sodišče ni upoštevalo odgovora prve tožene stranke v korist drugi toženi stranki. Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da je drugi toženec poškodoval njen avto, ko ga je odpeljal po nalogu redarja prvotožene stranke s "pajkom". Takšne tožbene trditve pa ne govorijo v prid stališču, da sta prva in druga tožena stranka enotna sospornika, kar revident v reviziji ponovno izpostavlja. Čeprav se v tožbi zatrjuje, da je njuna obveznost solidarna, to še ne pomeni, da je v konkretnem primeru spor mogoče rešiti samo na enak način za obe toženi stranki. Narava zatrjevanega razmerja med tožečo stranko in prvo ter drugo toženo stranko, ne glede pri tem na sicer ne nepomembno vprašanje pasivne legitimacije toženih strank, namreč dopušča različne sodbe zoper prvo in zoper drugo toženo stranko že zato, ker bi se morebiti ena tožena stranka uspela razbremeniti svoje odgovornosti druga pa ne. Ker torej prva in druga tožena stranka nista bila enotna sospornika, odgovora prve tožene stranke na tožbo ni moč šteti v korist drugega toženca (201. čl. ZPP). Sodba zaradi izostanka je bila tedaj izdana v skladu s 332. čl. ZPP, upoštevaje pri tem še druge pravno relevantne okoliščine, ki jih revident niti ne izpodbija. Sodišče tako ni zagrešilo uveljavljane absolutno bistvene kršitve določb ZPP iz 6. tč.2. odst. 354. čl. ZPP. Glede na navedeno reviziji ni bilo moč ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl.ZPP).