Sodba II Ips 556/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

V postopku za ukinitev že pravnomočno prisojene preživnine so lahko predmet presoje le spremenjene okoliščine na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca, ki odločilno vplivajo na pravico do preživnine (npr. pridobitev premoženja ali lastnih dohodkov na strani preživninskega upravičenca ali bistveno zmanjšanje premoženjskih zmožnosti na strani preživninskega zavezanca), ne pa okoliščine, ki jih je sodišče že upoštevalo ob določitvi preživnine.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek iz tožbe in iz nasprotne tožbe. Sodišče druge stopnje je ob obravnavanju pritožbe tožene stranke iz tožbe oz. tožeče iz nasprotne tožbe (v nadaljevanju obrazložitve tožeča stranka) proti zavrnitvi zahtevka iz nasprotne tožbe sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo te stranke.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in smiselno zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka tožeča stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi ter izpodbijani sodbi tako spremeni, da ugodi tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe. V reviziji vztraja pri trditvi, da je toženka (tožeča stranka iz tožbe, v nadaljevanju obrazložitve tožena stranka) sama navajala, da nima nobenih težav s preživljanjem, ker da je zdrava in da lahko zato obdeluje zemljo, ki jo je sicer podarila sinovoma. Preživnino naj bi zahtevala zato, ker toženec ne prispeva ničesar k stroškom za elektriko, vodo in drugim stroškom za hišo, katere solastnik je. Ne gre tedaj za preživninski zahtevek in sodišči sta zato zmotno uporabili materialno pravo. Pritožbenemu sodišču očita še, da se ni izjasnilo glede trditev, da bi tožnica lahko zahtevala preklic darilnih pogodb zaradi uboštva in šele, če ne bi dobila zadosti sredstev za preživljanje bi lahko zahtevala preživnino od toženca. Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revidentu je potrebno ponovno pojasniti, da je moč preživnino, ki je bila določena s pravnomočno sodno odločbo, ukiniti (ter zvišati ali znižati) le, če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena (5. odst. 132. čl. ZZZDR v zvezi s 50.čl. ZZZDR). Zato ne more predstavljati podlage za spremembo tožnikove preživninske obveznosti v reviziji ponovno zatrjevano dejstvo, da je tožnica svoje nepremično premoženje podarila svojima sinovoma ter bi zato morala pred uveljavitvijo preživnine zahtevati preklic darilnih pogodb zaradi lastne stiske. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje namreč sledi, da je sodišče to okoliščino upoštevalo že ob določitvi preživnine v zadevi, ki se je obravnavala pod opr.št. P 621/90. Zato tudi očitek, da pritožbeno sodišče ni odgovorilo na enake pritožbene trditve, s čimer naj bi zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 354. čl. ZPP, ni utemeljen. Pritožbeno sodišče je do njih zavzelo stališče, pač s presojo, da ne morejo biti pravno relevantne. V postopku za ukinitev preživnine tedaj ni ponovno sporna utemeljenost preživninskega zahtevka (o tem v konkretnem primeru obstaja pravnomočna sodba). V postopku za ukinitev že pravnomočno prisojene preživnine so lahko predmet presoje le spremenjene okoliščine na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca, ki odločilno vplivajo na pravico do preživnine (npr. pridobitev premoženja ali lastnih dohodkov na strani preživninskega upravičenca ali bistveno zmanjšanje premoženjskih zmožnosti na strani preživninskega zavezanca), ne pa okoliščine, ki jih je sodišče že upoštevalo ob določitvi preživnine. Zato tudi trditve, češ da toženka utemeljuje svojo pravico do preživnine z navedbo, da ji tožnik ne prispeva ničesar k stroškom za elektriko, vodo in drugim stroškom, ne morejo vplivati na drugačno presojo. Iz povedanega pa sledi tudi odgovor na v reviziji grajano uporabo materialnega prava.

Izpodbijani odločitvi sodišč sta zato tudi po presoji revizijskega sodišča materialno pravno pravilni.

Glede na navedeno reviziji ni bilo moč ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl.ZPP).