Sodba I Up 812/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 34/2002-8 z dne 7.5.2002.

[JEDRO]

Odločitev, da tožnik ni izkazal pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, na morebiten kasneje sprožen postopek v zadevi, v zvezi s katero je zahteval brezplačno pravno pomoč, ne vpliva.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 28.12.2001, s katero je ta zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v odškodninski zadevi zoper Republiko Slovenijo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije. Po mnenju tožnika so namreč bile v upravnih postopkih, ki jih je v zvezi z njegovo hčerko vodilo navedeno ministrstvo oziroma Center za socialno delo P., storjene napake oziroma nepravilnosti, zaradi katerih so mu bili onemogočeni stiki s hčerko, prav tako pa tudi skrbništvo nad njo.

Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije na tožnikov predlog opravilo strokovni in upravni nadzor nad delom Centra za socialno delo P. v zadevi N.K. (tožnikove hčere), rojene 13.2.1981 in ugotovilo določene nepravilnosti (ni po uradni dolžnosti postavil tožnikovo mladoletno hčerko pod skrbništvo in ji določil skrbnika, ni ji postavil posebnega skrbnika, ki bi sprožil ustrezne postopke za izterjavo neplačanih preživnin s strani tožnika, formalnopravno ni uredil rejniškega razmerja za tožnikovo hči, ki je živela pri svoji stari mami (saj je njena mati 8.11.1985 umrla), ter ni zaključil z ustreznim pravnim aktom dveh upravnih postopkov, ki jih je sprožil tožnik, in sicer postopka za ureditev stikov med tožnikom in njegovo hčerko (z dne 17.12.1995) ter postopka za spremembo priimka iz leta 1997).

Zaradi pretrpljenih duševnih bolečin želi vložiti tožbo zaradi plačila odškodnine. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da se, po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, v nadaljevanju ZBPP), med drugim kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Te okoliščine so primeroma določene v 24. členu, ki med drugim določa, da mora zadeva imeti verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati (4. alinea 1. odstavka 24.

člena ZBPP). Pri presoji, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh, je potrebno upoštevati, ali več dokazov govori v prid ali v škodo stranki. Predloženi dokazi (obvestilo o strokovnem in upravnem nadzoru z dne 8.8.2000), tudi po presoji sodišča prve stopnje, ne izkazujejo verjetnosti uspeha v nameravani pravdi, zato je bila tožnikova zahteva utemeljena zavrnjena. Tožnik ves čas izvrševanja roditeljske pravice ni zahteval, da se mu hčerka dodeli v vzgojo in varstvo, čeprav je vedel, da živi pri stari mami. Prav tako je iz predloženih listin razvidno, da kontinuirani stiki s hčerko niso potekali, predvsem po tožnikovi krivdi.

Tudi v upravnih postopkih, ki so tekli na njegovo zahtevo, tožnik ni iskoristil vseh pravnih sredstev, ki jih omogoča zakon. Ves čas ni plačeval preživnine za hčerko, opravo strokovnega nadzora nad delom strokovnih služb pa je zahteval šele leta 2000, ko je bila hči stara že 19 let in je torej njegova roditeljska pravica že prenehala. Glede na navedeno, tudi po presoji sodišča prve stopnje, v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Tožnik v pritožbi navaja, da ni mogoče že ob pravnem dejanju "vložitve tožbe" povsem z gotovostjo napovedati uspeha sproženega postopka. Vsakdo ima pravico, da se njegov primer pravično in javno obravnava pred pristojnim, neodvisnim in po zakonu ustanovljenim sodiščem, ki odloči o njegovi državljanskih pravicah, ki mu jih kdo oporeka. Nihče se ne sme samovoljno in nezakonito vmešavati v zasebno življenje in družino. V primeru kršitev navedenih pravic ima vsakdo pravico zahtevati odškodnino. Ali je njegov odškodninski zahtevek upravičen, lahko pokaže šele dolgotrajen sodni postopek, z izvedbo vseh dokazov. Izvajanje izpodbijane sodbe pomeni prejudiciranje neuvedenega pravdnega postopka. Njegova neaktivnost v upravnih postopkih v zvezi z njegovo hčero N.K. je le posledica njegovega pravnega neznanja. Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka in Državni pravobranilec RS, kot zastopnik javnega interesa, na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, ali je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj, ali je pričakovani izid zadeve za prosilca oziroma njegovo družino življenjskega pomena, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati, ali se braniti ali ugovarjati v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, glede na izid zadeve, ali je nerešena zadeva razlog, da se je oseba znašla v življenjski stiski. Glede na ugotovitve, ki izhajajo iz dokaza, ki ga je tožnik priložil prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, to je obvestila o strokovnem in upravnem nadzoru z dne 8.8.2000, je, tudi po presoji pritožbenega sodišča, pravilna ugotovitev tožene stranke, da tožnik ni izkazal, da ima tožba, s katero namerava zahtevati denarno odškodnino, zaradi pretrpljenih duševnih bolečin, verjeten izgled za uspeh in da bi jo bilo razumno sprožati. Zato je odločitev tožene stranke, tudi po presoji pritožbenega sodišča, pravilna in temelji na zakonu.

Pritožbeno sodišče poudarja, da gre v tej zadevi le za odločanje o izkazanosti pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, glede na tožnikovo prošnjo z dne 12.11.2000. Zato odločitev v tej zadevi na morebiten pravdni postopek ne vpliva. Pritožbeni ugovor, da bi izvajanje izpodbijane sodbe prejudiciralo morebitni pravdni postopek, zato ni utemeljen.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.