Sodba I Up 310/99 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 382/97-6 z dne 18.11.1998.

[JEDRO]

Da gre za dela, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje, mora določno izhajati že iz same investitorjeve priglasitve.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo z dne 27.1.1997. Z njo je tožena stranka na pritožbo prizadetih strank I. in J.B., D., L. odpravila odločbo Upravne enote R. z dne 23.5.1996, s katero je bila tožnikoma dovoljena izvedba priglašenih del zamenjave strešnih oken s pultnimi frčadami v podstrešnem stanovanju stanovanjske hiše na zemljišču, parc. št.

517/7 k.o. H. v L. in odločila, da se njun zahtevek za izdajo odločbe o dovolitvi navedenih priglašenih del zavrne. Z nameravanim posegom bi se spremenil izgled objekta, pomenil pa bi tudi poseg v ostrešje kot konstrukcijski element objekta. Zato priglasitev ne zadošča.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja s toženo stranko, da v obravnanavem primeru ne gre za dela, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje oziroma da priglašeni poseg ne ustreza delom, ki so določena v 51. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93, v nadaljevanju ZUN) in 4. členu navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85, navodilo).

Tožnika vlagata pritožbo iz razlogov, navedenih v 1. odstavku 72. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS). Navajata, da skice, ki so bile priložene zahtevku za priglasitev, niso vsebovale konkretnih izmer. Zato je neutemeljena ocena, da pomeni priglašena postavitev frčad poseg v ostrešje kot konstrukcijski element objekta. O navedbah prizadete stranke do vpogleda v spis nista bila seznanjena, po vloženi pritožbi v upravnem postopku nista bila dodatno zaslišana. Sicer pa poseg ne bi mogel vplivati na osončenje sosednje hiše.

Razpolagata z dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je bil prostor za eno frčado že projektiran v projektu za izgradnjo stanovanjske zgradbe in je bila nosilna strešna konstrukcija izvedena v tej smeri že od samega začetka gradnje objekta. Ker sta po zgraditvi objekta namesto ene frčade (ki je zajeta v projektu), želela imeti dve manjši, sta vložila zahtevek za priglasitev. Upravni organ je na kraju samem dne 8.5.1996 ugotovil, da ne gre za bistveno spremembo zunanjega videza in za spremembo konstrukcijskih elementov. V tistem času so za izvedbo frčad na splošno zadostovale le priglasitve.

Neutemljene presoje tožene stranke, da poseg predstavlja bistveno spremembo zunanjega videza objekta, ni mogoče presoditi. Pavšalna odločitev sodišča je odraz kršitve določbe 2. odstavka 72. člena ZUS. Ker je vprašanje, ali gre za spremembo objekta, strokovne narave, bi moralo sodišče razpisati obravnavo, čeprav je nista zahtevala. Na obravnavi bi moralo ugotoviti pravno pomembna dejstva (ali je bil prizidek zgrajen na podlagi ustreznih dovoljenj, ali bi postavitev frčad glede osončenja poslabšala delovne in bivalne pogoje sosednjih objektov in ali bi se spremenil izgled okolja) in tako sanirati nezakonitost tožene stranke, ko je odločala brez dopolnilnega postopka. Da ne gre za črno gradnjo, izhaja že iz predloženega dokaznega gradiva. Tega sodišče ni presodilo. Enako kot tožbenih navedb pod točko I in II. Glede na veliko razdaljo med objektoma (12m) ni izkazana prizadetost sosedov (vlagateljev pritožbe v upravnem postopku).

Prizadeti stranki J. in I.B. v odgovoru na pritožbo vztrajata pri njunih dosedanjih navedbah.

Tožena na pritožbo ni odgovorila.

Po določbi 2. odstavka 62. člena ZUN izda pristojni upravni organ investitorju odločbo o dovolitvi priglašenih del, če ugotovi, da za nameravana dela po tem zakonu oziroma po občinskem odloku zadostuje priglasitev, ter da ta dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom. Po določbi 1. odstavka 51. člena ZUN lokacijsko dovoljenje med drugim ni potrebno za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječega objekta. O tem, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje, je bilo na podlagi 3. odstavka 51. člena ZUN izdano navodilo, ki v 4. členu med drugim določa, da se za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov, štejejo posegi na obstoječih objektih tako, da se ne spremeni vertikalni in horizontalni gabarit objekta in njegov izgled in da se z adaptacijo ne posega v konstrukcijske elemente objekta. Da gre za taka dela, mora določno izhajati že iz investitorjeve priglasitve. Na morebitne pomankljivosti same priglasitve se investitor v poznejšem postopku zaradi zavrnitve izdaje odločbe o dovolitvi priglašenih del niti ne more z uspehom sklicevati. Lahko vloži le novo priglasitev.

V tem primeru iz vložene priglasitve z dne 4.4.1996 ne izhaja, da gre za taka dela, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Že iz priložene skice nameravanega posega tudi po presoji pritožbenega sodišča očitno izhaja, da bi se s postavitvijo frčad bistveno spremenil izgled objekta. Zato ne gre za vprašanje strokovne narave, kot uveljavlja pritožba. Glede na to ni bistveno, če skica ne vsebuje konkretnih izmer. Pa tudi sicer se tožnika ne bi mogla z uspehom sklicevati na pomankljivosti, ki izhajajo iz same priglasitve. Potem ko je tožena stranka pravilno ugotovila, da ne gre za dela, za katera zadostuje priglasitev, ji ostalih okoliščin (ali je bil prizidek zgrajen na podlagi ustreznih dovoljenj, ali bi postavitev frčad glede osončenja poslabšala delovne in bivalne pogoje sosednjih objektov in ali bi se spremenil izgled okolja) ni bilo treba več ugotavljati. Ugotovitve tožene stranke glede navedenih okoliščin imajo zgolj značaj napotila prvostopnemu upravnemu organu, če bo zahteva za izdajo lokacijskega dovoljenja vložena. Pritožbeni ugovor, da bi moralo sodišče na glavni obravnavi navedena dejstva samo ugotavljati, zato ni utemeljen. Tudi sicer sodišče ni dolžno samo ugotavljati dejstev in okoliščin, če, tako kot v tem primeru, presodi, da izpodbijana odločba temelji na pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.