Sklep I Up 284/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 414/2001-19 z dne 31.1.2002.

[JEDRO] Taksna obveznost nastane z vložitvijo tožbe in ne ugasne, če tožnik nato tožbo umakne.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni ugodilo tožnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Dne 24.1.2002 je namreč tožnik vložil predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki bi jih moral plačati za tožbo, ki jo je umaknil, z obrazložitvijo, da zahtevane takse presegajo njegove finančne zmogljivosti. Sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa utemeljuje svojo odločitev z določbo 14. člena Zakona o sodnih taksah (ZST), po kateri sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katere je po 4. in 5. členu ZST nastala obveznost tega dne ali pozneje. Ob ugotovitvi, da je bil upravni spor pravnomočno končan že 10.5.2001, predlogu za oprostitev sodne takse z dne 24.1.2002 za nazaj ni bilo mogoče ugoditi. V pritožbi tožnik navaja, da ne prosi za nobeno oprostitev sodnih taks za nazaj in da ni plačnik sodne takse, saj je tožbo umaknil prav zaradi tega, ker sodne takse presegajo njegove finančne zmogljivosti. V sklepu o ustavitvi postopka ni bilo navedenega nič o sodnih taksah, saj bi v nasprotnem primeru pri tožbi vztrajal, saj problem še vedno obstaja. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je tožnik vložil dne 24.1.2002 predlog za oprostitev plačila sodnih taks, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da je taksna obveznost tožnika nastala s vložitvijo tožbe in dodaja, da z umikom tožbe ta obveznost ne ugasne. Ker tudi sicer tožnik ne navaja nič takega, kar bi moglo vplivati na drugačno odločitev v tem upravnem sporu, saj le ponavlja svoje trditve, je pritožbeno sodišče ob ugotovitvi, da tudi ne obstojijo razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, pritožbo na podlagi določbe 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno.