Sklep II Ips 661/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO] Po 3. odstavku 400. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi 37. člena zakona o nepravdnem postopku (ZNP) uporablja tudi v nepravdnem postopku, je revizija vselej dovoljena, če je sodišče prve stopnje revizijo zavrglo kot nedovoljeno, sodišče druge stopnje pa je takšno odločitev potrdilo. Toda revizijsko sodišče odloča le o utemeljenosti zavrženja. V 34. členu je (namreč) določeno, da revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. V postopku sodnega depozita zakon ne določa drugače. Revizija zoper sklep sodišča druge stopnje zato ni (bila) dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo nasprotne udeleženke proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je to sodišče potrdilo odločitev o sodnem depozitu. Ugotovilo je, da pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje ni dovoljena. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke zoper sklep o zavrženju pritožbe in prvostopni sklep potrdilo. Proti sklepoma sodišč prve in druge stopnje je vložila ponovno "pritožbo" nasprotna udeleženka. Uveljavlja enake razloge kot v pritožbi zoper prvostopni sklep. Ne strinja se s postopkom, v katerem so ji bile odvzete nepremičnine in odklanja sprejem kupnine, položene na sodni depozit. Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da je pritožbo zoper drugostopni sklep mogoče obravnavati le kot revizijo. To pa pomeni, da zanjo veljajo procesne določbe, ki se uporabljajo za to izredno pravno sredstvo. Po 3. odstavku 400. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi 37. člena zakona o nepravdnem postopku (ZNP) uporablja tudi v nepravdnem postopku, je revizija vselej dovoljena, če je sodišče prve stopnje revizijo zavrglo kot nedovoljeno, sodišče druge stopnje pa je takšno odločitev potrdilo. Prav to se je zgodilo v tej nepravdni zadevi, pa čeprav je nasprotna udeleženka svojo vlogo poimenovala "pritožba". Revizija pa ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je revizijo (pritožbo) zoper drugostopni sklep o sodnem depozitu zavrglo, sodišče druge stopnje pa, ko je ta sklep potrdilo. Sodišče druge stopnje se je pravilno sklicevalo na specialne določbe ZNP o reviziji. V 34. členu je namreč določeno, da revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. V postopku sodnega depozita zakon ne določa drugače. Revizija zoper sklep sodišča druge stopnje zato ni bila dovoljena in sta sodišči prve in druge stopnje morali ravnati tako kot je razvidno iz njunih odločb. Glede na navedeno reviziji zoper odločitev na drugi stopnji ni bilo mogoče ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).