Sklep I Up 663/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1779/95-25 z dne 2.4.2002.

[JEDRO] Pravica zahtevati plačilo takse zastara v dveh letih, po preteku leta, v katerem bi bilo potrebno takso plačati.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožniku na njegovo zahtevo z dne 27.3.2002 na podlagi 1. odstavka 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) izdalo odločbo, s katero mu je odmerilo takso za sodbo in pritožbo v tem upravnem sporu v višini 48.000,00 SIT in določilo rok za plačilo takse 15 dni od vročitve tega sklepa. V obrazložitvi sklepa sodišče tudi navaja, da taksna obveznost ni zastarala, kot zmotno meni tožnik. Tožnik v pritožbi navaja, da je v obravnavanem primeru podano zastaranje po določbi 9. člena ZST, ki ga je izrecno ugovarjal. Predlaga ugoditev pritožbi. Pritožba ni utemeljena. Po določbi 2. odstavka 4. člena ZST nastane taksna obveznost za vlogo takrat, ko se vloga izroči, za sodno odločbo pa takrat, ko se stranki ali njenemu zastopniku vroči prepis odločbe. Ker je glede na navedeno določbo v obravnavanem primeru tožnikova taksna obveznost za pritožbo nastala dne 20.12.2000, za sodbo pa dne 17.1.2002, ni utemeljena tožnikova navedba, da je podano zastaranje na podlagi 9. člena ZST. Po navedeni določbi (1. odstavek) pravica zahtevati plačilo takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo potrebno takso plačati. To pomeni, da bi v obravnavanem primeru pravica zahtevati plačilo sodne takse za pritožbo zastarala v dveh letih po preteku leta 2000, pravica zahtevati plačilo sodne takse za sodbo pa bi zastarala v dveh letih po preteku leta 2002. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena, v zvezi z 68. členom Zakona o upravnem sporu, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.