Sklep I Up 1110/99 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 1828/96-18 z dne 9.11.1999.

[JEDRO] Po določbi tretjega odstavka 23. člena ZUS trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, kadar sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti upravnega akta.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo zahtevo za povračilo stroškov postopka. V obrazložitvi svojega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je s sodbo št. U 1828/96-9 z dne 1.12.1998 ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 18.9.1996 in ji vrnilo zadevo v ponovno odločanje. Ker pa s to sodbo ni odločilo o pravdnih stroških, katerih povrnitev je tožnik zahteval v tožbi z dne 11.12.1996, je izdalo izpodbijani sklep. Tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov postopka je glede na 3. odstavek 23. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 50/97, ZUS), neutemeljen. Tožnik v pritožbi navaja, da je prepričan, da mu pripada povračilo stroškov, ki so nastali zaradi malomarnosti tožene stranke. Preseneča ga uporaba 3. odstavka 23. člena ZUS. Kot mu je znano zakoni ne veljajo za nazaj. Sklicuje se na 26. člen Ustave Republike Slovenije. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikovo zahtevo za povračilo stroškov postopka. Po določbi 3. odstavka 23. člena ZUS trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, kadar sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti upravnega akta. Ker je v konkretni zadevi upravno sodišče odločalo o zakonitosti upravnega akta, je pravilno uporabilo določbo 3. odstavka 23. člena ZUS. Ker je ZUS v času izdaje izpodbijanega sklepa veljal, ne gre za retroaktivno uporabo tega zakona, kot to zmotno meni tožnik. V tem upravnem sporu tudi ni mogoče uveljavljati povračila škode v zvezi z delom državnega organa, kot to predvideva 26. člen Ustave RS, na katerega se tožnik sklicuje. Za uveljavljanje povračila takšne škode ima tožnik drugo sodno varstvo pred sodiščem splošne pristojnosti. Zato so pritožbeni ugovori neutemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prve stopnje.